V rekordno vročem poletju švicarski raziskovalci in znanstveniki potrjujejo, da je prav to vzrok za skrb vzbujajoče hitro taljenje evropskih alpskih ledenikov. Podobno poročajo iz Nepala in Himalaje, z Grenlandije in Arktike. Orjaški svetovni ledeniki še nikoli niso izgubili toliko mase kot to poletje. Na zemeljski obli bomo letos izgubili do meter večnega ledu, našega malega triglavskega ledenika tako rekoč ni več. Po pesimističnih napovedih bodo do konca tega stoletja vsi izginili.
Znanstveniki opazujejo gibanje ledenikov že 120 let, številne s sodobno merilno tehniko spremljajo vse leto, ponekod (zlasti v Alpah) jih poskušajo reševati ali vsaj zavleči taljenje tudi tako, da jih pokrivajo s ponjavami, kar žal ne pomaga veliko.
Svetovna organizacija, ki spremlja naglo taljenje ledenikov in ledenega ščita, je objavila študijo, v kateri so zapisali, da po vsem planetu izgubimo za tri alpska območja tako imenovanega večnega ledu in zmrzlega snega na leto. In prav evropske Alpe so zaradi naglega dvigovanja povprečnih temperatur najbolj na udaru, sledijo ledeniki na Aljaski, Islandiji, Grenlandiji in ameriški zahodni obali.
Lokalne posebnosti potrjujejo pravilo
Z začudenjem so pred leti spremljali tudi nenavadno lokalno dogajanje, ko so se ledeniki ponekod celo debelili in rastli, recimo na Norveškem. Tam se jih je namreč v zadnjem desetletju minulega stoletja in tisočletja nekaj podaljšalo tudi za več sto metrov, a v zadnjih letih spet izgubljajo maso. Nobenega dvoma ni, da je dramatični upad ledenikov posledica podnebnih sprememb, kako usodne so lahko posledice taljenja ledu, še težko dojamemo, saj se povprečen Zemljan ne zaveda, da prav ledeniki vežejo več kot 70 odstotkov vse zaloge pitne vode. Pred jesensko pariško klimatsko konferenco, ki bo po napovedih pomenila kakovosten premik v boju proti podnebnim spremembam, je vsekakor nujno, da končno dosežemo zavezujoč sporazum o nadaljnjem omejevanje izpustov CO2 in toplogrednih plinov. To so očitno spoznali tudi Kitajci in celo v ZDA, kjer se sam predsednik Barack Obama zadnje čase nekoliko nepričakovano osebno zavzema za okoljsko ozaveščenost.
A tudi ob takojšnji ustavitvi škodljivih izpustov bodo ledeniki vsaj dve desetletji izgubljali maso, so prepričani ugledni strokovnjaki. Matthias Huss s slovite tehniške visoke šole v Zürichu pojasnjuje, da se je težko boriti proti taljenju ledenikov, saj se vzroki razlikujejo po gorskih masivih in celinah, večina zdajšnjih ukrepov pa je le kaplja na razbeljen kamen. Na orjaškem otoku Grenlandiji, od koder potuje v Atlantik vse več velikih ledenih gora, povzroča dodatne težave še nenehno deževje. To poletje so bili vročinski valovi na Grenlandiji še bolj izraziti kot pri nas, povprečna temperatura se je dvignila za več kot dvanajst stopinj. Gre za nepredvidljiv začaran krog, pravi glaciolog Samuel Doyle.
Grenlandski ledeniki potujejo tako hitro, da so postali prava turistična znamenitost, tudi proti severnemu tečaju in Antarktiki se odpravlja vse več križark, spektakel je s krova nepozaben.
Podobno dramatično je dogajanje v Himalaji, od tam se vodna masa vali v porečje velikih rek, ki se iztekajo v Indijski ocean. Za pozno poletje in jesen pa napovedujejo nove težave na južni polobli, kjer pričakujejo nadpovprečno deževje, viharje in dramatične spremembe morskih tokov, kar je posledica še vedno skrivnostnega podnebnega fenomena el ninjo. Vse skupaj bo še dodatno vplivalo na svetovno podnebje in lokalno klimo.
