Ker naj bi po desetletjih zatišja narasel promet na najkrajši morski povezavi iz Sredozemlja v Indijski ocean (med Evropo in Daljnim vzhodom), ki je pomembna tudi za kontejnerski pretovor v koprskem pristanišču, so se že pred leti, po odmevni arabski pomladi, ki je dodobra pretresla veliki Egipt, v Kairu odločili za širitev in delno izgradnjo vzporednega prekopa.
Med Port Saidom na severu in Suezom na jugu je pomembna morska cesta, dolga med 161 in skoraj dvesto kilometri, prekop, razdeljen v tri odseke, meri »le« 72 kilometrov, vmes so tri jezera. Pred avgustovskim odprtjem je progo uspešno preizkusilo šest kontejnerskih ladij. Egipčani so v rekordnem času zgradili 37 kilometrov nove poti, hkrati pa poglobili in razširili 35 kilometrov starega prekopa. S plutjem skozi Sueški prekop prihranijo ladje okoli 40 odstotkov goriva, saj jim ni treba obpluti črne celine.
Prvi prekop so gradili faraoni
Na najožjem naravnem prehodu med Afriko in Azijo so prekop načrtovali že stari Egipčani pred tremi tisočletji. Začetno delo faraonov so vzdrževali in obnavljali perzijski kralji, pozneje Kleopatrini Ptolomejci. Pod Arabci ga je v 9. stoletju zasul puščavski pesek. Iz dremeža ga je prebudil šele Napoleon, a se Francozi del niso lotili zaradi matematične napake, izračunali so namreč, da je gladina Rdečega morja deset metrov nad Sredozemskim, v resnici je ta razlika le slab meter. Za pomembno morsko pot proti Indiji je koncesijo leta 1854 podpisal egipčanski podkralj Said Paša s Francozom Ferdinandom de Lessepsom, pet let pozneje je gradnjo vodil Avstrijec Alois Negrelli.
Svečano odprtje novembra 1869 je bilo svetovni dogodek in večtedensko pompozno slavje, pri slovitem skladatelju Verdiju so naročili najdražjo opero vseh časov in Kairo je dobil sodobno operno hišo – Aida slavi spomin na egipčansko zgodovino, a ni mogla preslepiti skorajšnjega egipčanskega bankrota. So sedanji ogroženi oblastniki ravnali modro, da so tudi tokrat za slovesnost spet izbrali Aido? Gradnja prekopa je takrat poskočila z 200 milijonov frankov na 500, novi podkralj Ismail Paša je svoj delež že leta 1875 prodal Angležem, kar je imelo usodne posledice, saj so ti sedem let pozneje zasedli deželo ob Nilu in nevralgično geostrateško območje držali do konca druge svetovne vojne.
Leta 1956 je Titov sledilec neuvrščenih, general Abdel Gamal Naser prekop drzno podržavil in sprožil novo veliko krizo. Ker so nastali resni oboroženi spopadi, je posredovala OZN, po kratki umiritvi je nemirno območje leta 1967 postalo žrtev vojne z Izraelom in prekop so za dolgo zaprli.
Nič bolje se ne godi sedanjemu oblastniku Abdelu Fatahu Al Sisiju, njegov teatralni nastop na odprtju novega starega prekopa je močno spominjal na Naserjev podvig. Sueški prekop so dokončali pred 146 leti, zdaj si Egipt od razširjene vodne poti obeta predvsem obilo krvavo potrebnega zaslužka, ki naj bi s sedanjih pet milijard na leto do leta 2023 zrasel na dobrih 13 milijard. Obetajo si močan porast hitrih prog, ki z azijskimi in evropskimi ladjarji vodijo tudi v jadranska pristanišča Reko, Raveno, Benetke, Trst in seveda Koper.
Odprtje
Al Sisi je pred zbranimi grmel z govornice, skoraj med solzami govoril o uresničitvi velikih sanj in o darilu Egipta svetu. Obnova in širitev sta bili mamutski projekt, zanj so s 4500 orjaškimi tovornjaki morali premakniti 500 milijonov kubičnih metrov peska, v delih je sodelovalo več kot 50 domačih in tujih podjetij, vse pod budnim očesom vojske. Nastali so novi mostovi, ceste, železnice in predor pod prekopom, levo in desno od prekopa naj bi na 76.000 kvadratnih kilometrih zrasla nova industrijska naselja in luška infrastruktura. Skozi Sueški prekop potuje osem odstotkov svetovnega blaga. Še vedno užaljeni Britanci so se opravičili, odprtja se je udeležilo nekaj deset vladnih delegacij in drugih pomembnih gostov s francoskim predsednikom Hollandom in drugim možem Severne Koreje Kim Džong Namom na čelu, Rusi so si spektakel ogledali z vzhodne strani prekopa.
Zaradi zadnjih kriz je bil Suez le 70 odstotkov izkoriščen, zdaj bo plovba v srednjem delu prvič stekla v obe smeri. Egipčani upajo in verjamejo, da pomeni novi stari prekop po dramatičnem polomu arabske pomladi nov začetek, novo priložnost za ta nemirni del sveta.
Koliko deset milijard dolarjev oziroma evrov je investicija res stala, ni znano, država naj bi izgradnji uradno namenila le 30 milijonov evrov, v milijonski nakladi je izdala spominski zlatnik, posebne poštne znamke, potujoči dobijo v potni list poseben žig. Skozi prekop je prvi zaplul predsednik Al Sisi na 150 let stari kraljevski jahti Mahroussa podkralja Ismaila Paše.
A vse bliže je Islamska država, o grožnji skrajnežev priča tudi nesrečno ugrabljeni Hrvat. Sinajski polotok je že dolgo prizorišče spopadov z ekstremisti, lani se je na njem ustalila celica Islamske države, njeni borci vsak dan napadajo policijske in vojaške objekte le nekaj sto metrov od prekopa, od leta 2013 je tam izgubilo življenje več sto vojakov in policistov. Vsekakor je Sueški prekop imenitna tarča skrajnežev!
