Stolp svetlobe zgolj
 vzvišen simbol moči?

Stolpi so bili vedno prispodoba moči in oblasti. Poznamo jih iz sive pradavnine, pot od babilonskega do Eifflovega stolpa in obeh newyorških stolpnic WTO je bila dolga nekaj tisočletij. Kot sloviti svetilnik pred Aleksandrijo spadajo tudi novi in drzni gradbeni podvigi med svetovna čudesa.

V srednjeveških mestih od Baltika do Sredozemlja so bili rodbinski stolpi, posebno veliko jih najdemo v zgodovinskih jedrih severnoitalijanskih mestnih državic, dokaz veljave in časti, statusni simbol in prestiž. Pridružili so se jim vse višji cerkveni stolpi, pozneje še razgledni pa televizijski itd. Svet tekmuje v izgradnji najvišjih stolpnic, kmalu naj bi segale tudi vrtoglavi kilometer v nebo. Od Tajvana do Arabskega zaliva se z njimi baha nova Azija prihodnosti. V Sloveniji je bil ljubljanski Nebotičnik pred drugo svetovno vojno menda najvišja stavba na Balkanu, koprski župan pa sanja o umetnem otočku z visokim stolpom pred nekdanjo glavo Istre – Capodistrio. Z večjo verjetnostjo uresničitve se onkraj zaliva v prostranih lagunah obeta mogočni stolp, znanilec novega časa po krizi. Zamislil si ga je Pietro Constante Cardini iz vasice San Biagio di Callalta.

Dokončati Napoleonovo delo

Drugega julija je praznoval 90. rojstni dan. Oče je bil vinogradnik, Pietro pa najmlajši od sedmih otrok. Ko mu je bilo dve leti, se je družina iz beneškega zaledja, Terre ferme, odselila v Francijo, kjer je iz malčka zrasel sloviti krojač, ki ga poznamo kot modnega carja in oblikovalca Pierra Cardina. Možak ima za uresničitev svojih sanj pripravljenih poldrugo milijardo evrov, preostalo naj bi prispevali bodoči uporabniki stolpa. Če bodo Benečani rekli ne, bo stolp postavil drugje!

Cardin ni le eden najbogatejših v modnem svetu, je trd poslovnež in spoštovani kulturni mecen. Do Italije, zlasti Benetk, je ohranil čustveni odnos, zato želi umirajočemu mestu na vodi podariti vizijo prihodnosti. Obliko stolpa je zasnoval sam, pripravil je že na stotine modelov notranjosti in opreme, njegova ekipa za izvedbo je prepričana, da mu bo uspelo. S tem se poskuša kralj imperija z 800 podružnicami in 200.000 zaposlenimi, lastnik hotelov, ladij in gledališča postaviti v vrsto z renesančnim mecenom vladarjem, Medičejcem Lorenzom Veličastnim, in uresničiti Napoleonove besede o Benetkah kot najlepšem evropskem salonu.

Njegov spomenik naj bi stal na območju nekdanjega tovornega pristanišča Porto Marghera pred Mestrami. Palais Lumiere naj bi v višino meril spodobnih 244 metrov, palača svetlobe bo imela 69 nadstropij, izgradnja bo stala tri milijarde dolarjev. Pierre jih bo odštel in Benetke bodo francoske, saj je Veliki kanal od palače Grassi do Dogane že pokupil poslovnež Francois Pinault, tast mične igralke Salme Hayek.

Palača svetlobe, svetilnik v temi krize

Pa se je zataknilo, tako kot s potniškim pristaniščem in hotelom Hilton v mlinu Stucky. Benečani se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bo stolp po višini krepko presegel sloviti Markov kampanile, v primernem vremenu se ga bo videlo po vsej laguni. Kljub krizi bi ga lahko postavili v štirih letih.

Cardin zatrjuje, da bo stavba ekološki vzor, v prosojnem stolpu si je zamislil modno akademijo in mednarodno oblikovalsko središče. V Palači svetlobe bo luksuzni hotel, po njem bo švigalo 21 dvigal do razglednih ploščadi, restavracij in kavarn na različnih višinah, v njej naj bi delo našlo kar 4500 ljudi. Beneška mestna uprava z županom Orsonijem na čelu ne skriva navdušenja, a se je oglasil ugledni arhitekt Vittorio Gregotti, ki opozarja, da bi bil stolp tujek v veduti lagune. Fronto proti nebotičniku vodi umetnostni zgodovinar Tomaso Montanari: »Bogati hočejo zaznamovati okolico, gre za perverzno igro razkazovanja moči peščice, ki si je po vsem svetu podjarmila rajo. Zgledujejo se po šejkih in sultanih.« Za stolp je predsednik regije Veneto Luca Zaia, saj v njem sluti simbol, mogočna vrata v nove stare Benetke, navdih obupanim množicam: »Tudi Parižani so se bali Eifflovega stolpa,« so si edini zagovorniki. Če res ne bi uspelo, kaj ni slovenska Istra imenitna lokacija?