NEW YORK

Sto let najbolj znane železniške postaje

Objavljeno 23. februar 2013 22.30 | Posodobljeno 23. februar 2013 22.30 | Piše: Adrian Grizold

Legendarni newyorški Grand Central Terminal je pred rušenjem leta 1968 rešila Jackie Kennedy.

NEW YORK – 2. februarja je stoletnico praznoval newyorški Grand Central Terminal, za mnoge domačine tudi le Grand Central (GC). Velja za največjo in najlepšo železniško postajo. Zgradili so jo na Manhattnu na začetku minulega stoletja, ko so bila potovanja čez celino še veliko doživetje. Danes se mogočna stavba skriva pod Chryslerjevo stolpnico v morju nebotičnikov. Kolodvor je bil zaključek velikega prometnega projekta, ki so ga začeli z odprtjem centralnega depoja davnega leta 1871. V srce New Yorka so se stekale proge Hudson River Railroad, Harlem River in New Haven. Prvo poslopje z upravo so zgradili v obliki črke L, prijetna novost za potnike so bili pokriti peroni v višini vhodov v vagone. Postaja, ki jo poznamo iz filmov, je letos v znamenju spominskih prireditev. Začelo se je z večerjo za pomembneže v legendarnem Oyster baru, med 25. in 31. marcem bo v Vanderbilt Hallu na ogled 30 pisanih konjskih skulptur Nicka Cava, 10. aprila vabi literarni maraton na temo Poezija v gibanju, 11. in 12. maja bodo na 34. in 37. peronu na ogled zgodovinski vlaki, obetajo se še številni koncerti.

Novodobna katedrala

Na postajo vodi 67 tirov, ki se končajo na 44 peronih v dveh etažah. Do leta 1900 so glavno stavbo preoblikovali, dvignili s tri na šest nadstropij in pozneje prilagodili pompozno pročelje, dejanski kolodvor pa je ostal nespremenjen. Nato so do leta 1913 mogočno stavbo razgradili in jo nadomestili s sedanjo, ki sta jo oblikovali arhitekturni delavnici Warren & Wetmore in Reed & Stern. Prestižni projekt je stal 80 milijonov dolarjev, odločili so se za francosko secesijo in se zgledovali po drugih znanih evropskih terminalih. Prometna katedrala je kmalu postala najbolj znana in obljudena zgradba sveta. Na glavnem vhodu z 42. ceste potnike in obiskovalce pozdravljata v kamen klesana Minerva in Merkur, srce kolodvora pa je osrednja avla z znamenito pozlačeno uro, ki kaže čas na vse štiri strani neba. Strop spominja na Sikstinsko kapelo, na temno modrem svodu so iz 2500 zlatih zvezd oblikovana znamenja horoskopa. Postaja je danes namenjena le lokalnemu in primestnemu prometu, na njej pa se vsak dan gnete 750.000 ljudi, saj je GC osrednja turistična znamenitost in priljubljen kraj za zmenke.

V zasebnih rokah

Danes se zdi neverjetno, da so hoteli leta 1968 stavbo porušiti, da bi dala prostor novim stolpnicam. Ugotavljali so, da je zemljišče več vredno kot postaja, rešila pa jo je Jackie Kennedy Onassis. Obnavljati so jo začeli šele leta 1978, po sprejetju sodnega sklepa ameriškega vrhovnega sodišča. A tudi zdaj je njena usoda negotova, saj je železnica le najemnica legendarne postaje. Resda pa se bo najemna pogodba iztekla šele leta 2274! Z zasnovanjem družbe Amtrak so leta 1971 privatizirali dobršen del ameriških prog in zaprli veliko povezav, na koncu je za GC ostala turistična proga k Niagarskim slapovom in v Kanado. Z gradnjo nove dostavnice k postaji Penn Station je GC leta 1991 izgubil še zadnje dolge proge, postal pa je glavno središče prog podzemne železnice. V nostalgični stavbi so številne restavracije in trgovine. Še danes je ohranjen poseben peron (št. 61) hotela Waldorf Astoria, ki sta ga med prvimi uporabljala general Pershing leta 1938 in ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, s hotelom ga je povezoval celo podzemni hodnik, ki je bil prevozen za osebne avtomobile.

Deli s prijatelji