Verjetno v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi slišali za mestece Saint Stephen v ameriški zvezni državi Minnesota. Letos praznujejo stoletnico kraja, v katerem danes živi manj kot 300 prebivalcev. Eden izmed njih je tudi Ed Peternell. Njegova posebnost je, da je starejši od kraja, v katerem živi. Praznoval je namreč že 102. rojstni dan.
Znal je le slovensko
Rodil se je 6. aprila 1912. Danes slabo sliši, a njegov spomin je izjemen. »Zakaj sem tu tako dolgo? Zato, ker mi je oče tu kupil kmetijo, na kateri sva potem živela z ženo,« je povedal novinarju časnika USA Today. Dobro se tudi spominja, kako sta z očetom hodila na ribolov. No, v resnici je ribaril le oče, medtem ko so se on in njegovi bratje ter sestre veselo igrali.
Peternellovi so bili ena izmed številnih slovenskih družin, ki so se naselile v St. Stephenu. »Danes smo ena zadnjih, v kateri sta bila tako oče kot mama Slovenca,« doda njegov sin John Peternell. Ed se še dobro spominja svojega prvega šolskega dne. »Učiteljica je stopila do mene in me nekaj vprašala. Verjetno je bilo vprašanje sila preprosto, kako mi je ime ali kaj podobnega, vendar nisem razumel niti besede angleško. Na srečo je bila tudi učiteljica Slovenka, jaz pa sem se potem hitro naučil angleško.«
Življenje v St. Stephenu je bilo v tistih časih povsem drugačno, kot je danes. Ed je končal le osemletko, potem pa je pomagal staršem pri delu na kmetiji. Njegov oče je bil zelo spretni mehanik in je sosedom nenehno popravljal razne stroje. Ker mu je pri tem pogosto pomagal, se je od njega naučil marsičesa in pozneje to s pridom uporabljal. Bolj kot kmetovanje so ga zanimali stroji, tako da se je tudi sam bolj ukvarjal z njimi kot s kmetijo. Leta 1940 se je poročil s Helen, kmalu zatem pa je prevzel kmetijo od staršev.
Sode so obračali prašiči
Živahno pripoveduje, kako so v tridesetih letih, ko je v ZDA vladala prohibicija, na črno delali alkohol. Peternellov sin, ki je te zgodbe slišal že velikokrat, pove, kako se je znašel njegov oče, ki je slovel po izvrstnem viskiju. »Sode, v katerih je bil, je bilo treba obračati nekajkrat na dan, za kar pa ni imel časa, saj je bilo na kmetiji dela čez glavo. Domislil se je, da bi jih lahko namesto njega obračali prašiči v hlevu, ko bi se drgnili ob njih. In res so jih.« Edu se zasvetijo oči, ko se spomni na plese, ki so jih prirejali v skednjih. Pred kratkim je prestal operacijo kolka, ki si ga je zlomil v začetku leta. Zdaj še bolj zavzeto vadi s fizioterapevtom, saj se želi na vse kriplje udeležiti slavnostne parade, ki jo pripravljajo ob stoletnici St. Stephena. »Eda Peternella in njegovo družino si še kako želimo videti na paradi, kjer ga čaka častno mesto. Ne zgodi se ravno pogosto, da bi bil prebivalec starejši od mesta, ki praznuje stoletnico,« pravi županja Cindy VanderWeyst.
