Šrilančan v desetih letih poje tono riža

Zdajšnji predsednik, ki je bil prej tudi zdravstveni minister in pred leti kmetijski, je seznanjen s problemom, ki naj bi ga povzročal ta verjetno najbolj uporabljani herbicid na svetu. Ob obrazložitvi ukrepa je dejal, da raziskave kažejo, da je glifosat odgovoren za vse več kroničnih ledvičnih bolezni na Šrilanki, in dodal, da želijo s to potezo zaščiti tudi kmetijsko skupnost. Ocenjujejo namreč, da je za zdravstvenimi posledicami uporabe herbicida na otoku umrlo 20.000 ljudi, zdravstvene težave pa ima 400.000 Šrilančanov.

Sto kilogramov riža na prebivalca

Šrilanka, ki jo ljubkovalno imenujejo tudi biser Indijskega oceana, je otok v obliki kapljice, velikosti 65.000 kvadratnih kilometrov in obkrožen s penečim se modro zelenim morjem. Zmerno podnebje vse leto, rodovitna zemlja, velika količina podtalnice in po državi enakomerno porazdeljenih 108 rek, večinoma dva monsuna, ki prinašata dež za dve glavni sezoni gojenja pridelkov, so ključni ekološki dejavniki. S temi idealnimi razmerami je kmetijski sektor vedno nastopal kot pomemben gospodarski dejavnik, kar pomembno prispeva k nacionalnemu gospodarstvu, varnosti preskrbe s hrano in zaposlitvi. Hkrati pomeni kmetijstvo preživetje večine v podeželskem sektorju in igra ključno vlogo pri zmanjševanju revščine na podeželju. Primarna oblika kmetijstva je proizvodnja riža. Ponekod ga žanjejo tudi trikrat na leto, a tisti tretji je v glavnem za kosmiče. Riž je eden najpomembnejših pridelkov, če ne celo najpomembnejši. Nasadi zasedajo kar 34 odstotkov (0,77 milijona ha) skupnih obdelovalnih površin na Šrilanki. Približno 1,8 milijona kmečkih družin se ukvarja s pridelavo neoluščenega riža. Šrilanka trenutno proizvede 2,7 milijona ton neoluščenega riža, kar zadošča kar 95 odstotkom domačih potreb po rižu na leto. Poraba na prebivalca je približno 100 kg na leto, odvisno od cene riža, kruha in pšenične moke. Riž zagotavlja 45 odstotkov kalorij in 40 odstotkov zahtev po beljakovinah povprečnega Šrilančana. Pravzaprav je na jedilniku vsak dan. Dodajajo mu čudovite karije, tako ribje kot mesne, sadne in zelenjavne. Žeti riž je nekaj posebnega. Poskusili smo tudi mi.

Največ kavčuka odkupijo Kitajci

Drugi velik komercialni pridelek je pridelava kavčuka. Nasadi rastejo tako v dolinah kot na pobočjih. Ocenjujejo, da kavčuk pobirajo na približno 160.000 hektarjih, proizvedejo pa ga približno 100.000 ton na leto. Dobro polovico uporabijo v domači predelovalni industriji (okoli 56 odstotkov), preostanek izvozijo. Kitajska je tradicionalno glavni kupec šrilanškega kavčuka.

Tretji komercialni pridelek je kokos. Palme gojijo predvsem v zaledju zahodne obale. Kokosovo mleko je glavna sestavina, ki jo uporabljajo pri pripravi hrane na Šrilanki, in tako skoraj 65 odstotkov proizvodnje porabijo na lokalnem trgu. Preostanek izvažajo v različnih oblikah. Uporabnost kokosove palme in njenih plodov je izjemno raznovrstna. Ne le da poznamo več vrst palm in kokosov, ki rastejo na Šrilanki, kokos lahko tudi uživamo na več načinov, kot ga tudi na več načinov predelujejo. Eden izmed adutov kmetijstva Šrilanke je pridelava in industrija čaja. Danes ta kmetijska kultura zaposluje, neposredno ali posredno, več kot milijon ljudi. Šrilanka je četrta največja svetovna proizvajalka čaja. To je eden od glavnih virov deviz in predstavlja dva odstotka BDP, saj s čajem ustvarjajo približno 700 milijonov dolarjev na leto.

Tudi na slovenskih policah

Na različnih agro-klimatskih območjih gojijo okoli osemdeset različnih sort sadja in zelenjave. Na višjih predelih so podnebne razmere idealne za pridelke, kot so korenje, por, zelje, cvetača, solata, na višjih predelih, odmaknjenih od morja in z nižjimi temperaturami ozračja, pa dobro uspevajo tudi pesa, fižol, paprika in preostale vrtnine. Toplejši, tudi vlažni predeli so primerni za različno tropsko sadje in zelenjavo, od zelenega čilija, rdeče čebule, buč, grenkih buč, melon, sladke in kisle vrste banan do kraljevskega ananasa, papaje, manga, limon in kumaric. Tako kot je okus ananasa na Šrilanki nekaj posebnega, je mogoče okušati več deset vrst banan, mango je zrel aprila na zahodu, v prvih mesecih leta pa na severu. Čudovito uspevajo mangostin, avokado, rambutan in izjemno zdrava anoda. Šrilanka proizvede več kot 800.000 ton sadja in zelenjave na leto in ga veliko izvozi v številne destinacije po svetu. Devetdeset odstotkov svežega proizvoda je usmerjenega na Bližnji vzhod in na Maldive, približno 75 odstotkov predelanih proizvodov pride na evropski trg. Vedno več jih bo tudi v Slovenijo.

O Tatjani in Mitju

Mitja, Tatjana in Črt Butul živijo na Manžanu, v vasici nad Koprom, le pet kilometrov od središča. Domačija Butul je turistična kmetija, znana po sredozemskem zeliščnem vrtu, kjer se na natančno 100 metrih nadmorske višine pomešata sredozemski in celinski zrak. Ob vonju morskih širjav in čarih sredozemskih zelišč se srečamo z oljko in oljčnim oljem, malvazijo in refoškom, lokalno hrano in čudovito naravo na koprskem podeželju. Obiskali so jih ljudje iz kar 67 držav. Tatjana in Mitja v zimskih mesecih 26-letnemu sinu Črtu že nekaj let v celoti prepuščata kmetijo in kuhinjo, saj se odpravita v svoj drugi dom, na Šrilanko, kjer snujeta in povezujeta podobne zgodbe, a v drugem okolju s tamkajšnjimi prijatelji.