V REGIJI

Sprememba kazenskega zakonika: džihadistom zaporne kazni

Objavljeno 03. oktober 2014 17.18 | Posodobljeno 03. oktober 2014 17.18 | Piše: K. K.

Posamezniku, ki bo sodeloval v vojni v tujini, bo grozilo do pet let zapora, tistim, ki se bodo na boj v tujino odpravili organizirano, do osem let.

BEOGRAD, ZAGREB – Med vse več mladimi iz Evrope, ki se pridružujejo skrajnim islamistom v Siriji in Iraku, je tudi nekaj deset Srbov. »To vsekakor ni številka, ki bi vzbujala skrb,« je danes za srbsko televizijo RTS dejal vodja parlamentarne komisije za varnostna vprašanja Momir Stojanović. Stojanović, ki je tudi bivši vodja srbske vojaške obveščevalne službe, je hkrati napovedal, da bo srbski parlament prihodnji teden sprejel dolgo pričakovano spremembo kazenskega zakonika, po kateri bodo za sodelovanje v spopadih v tujini zagrožene visoke zaporne kazni.

Posamezniku, ki bo sodeloval v vojni v tujini, bo tako grozilo do pet let zapora, tistim, ki se bodo na boj v tujino odpravili organizirano, do osem let. Za novačenje in urjenje ljudi, ki bi se borili na bojiščih v tujini, pa bo zagroženo do deset let zaporne kazni. Sprememba zakonodaje bo veljala tudi za tisti državljane Srbije, ki so trenutno na bojiščih v tujini, zato je Stojanović že vse pozval, naj se nemudoma vrnejo domov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pa je danes po poročanju Jutarnjega lista potrdila, da so na področju Islamske države štiri hrvaške državljanke, ki jih nadzirajo domače in tuje obveščevalne službe. Medije so pozvali, naj zaradi bodo zaradi nacionalne varnosti previdni pri objavljanju informacij. Informacijo je potrdil tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović.

»Skupaj so na strani Islamske države štiri Hrvatice, a ne kot borke, ampak kot njihove žene. So na ozemlju, ki ga nadzira Islamska država,« je dejala ministrica Pusićeva. Dodala je, da so stiki vseh štirih žensk s Hrvaško pod nadzorom domačih in tujih tajnih služb, zato so »z varnostnega vidika pokrite. Vprašanje je, ali gre za ženske, ki jih je treba rešiti ali sankcionirati«.

Politiko odvzetja potnega lista ima zgolj Velika Britanija, medtem ko so ostale države EU še v fazi posvetovanja. Vprašanje je tudi, ali je omenjenim štirim smiselno odvzeti potne liste, saj so tam iz družinskih razlogov.

 

Deli s prijatelji