Ljubitelji primerjav pravijo, da je Češki Krumlov žepna Praga. Mesti imata veliko skupnega, a sta tudi tekmeca. Skozi obe, na primer, teče Vltava, ki pa je v Krumlovu še rečica z brzicami, ki vabijo kajakaše in kanuiste, pod znamenitim praškim Karlovim mostom pa je že ena mogočnejših evropskih rek. Grad v Krumlovu je drugi največji na Češkem – takoj za Hradčani, ki jih je arhitekturno zaznamoval tudi naš Jože Plečnik. Praga je po obisku tujcev na vrhu, pred Krumlovom, kar pa vseeno pomeni, da pride na prebivalca tega mesteca neprimerljivo več turistov, kot jih obišče milijonsko zlato Prago.
Vrteči se oder
Govorica presežkov in primerjav pa zna biti tudi površna in krivična. Kajti Češki Krumlov, ki je po velikosti in okljukih reke, ki ga obdaja, nekoliko podoben našemu Novemu mestu, v srednjeveško zasnovanem jedru iz sredine 13. stoletja premore več kot 300 zgodovinskih stavb. Kar pomeni, da je na kratek sprehod, »tako za vtis«, najbolje pozabiti.
Najbolje se je najprej povzpeti na grad s petimi dvorišči. Z oken in razglednih ploščadi se odpira lep razgled na slikovito mestece s prostranim trgom, poznogotsko stolnico sv. Vida in ozkimi zavitimi ulicami. Med njimi so nekoč izkopali prekop in vanj speljali del vode iz Vltave, da je poganjala mline, žage in manjše manufakture. Če drugega ne, zlepa ni nikogar, ki ne bi vsaj pokukal v nekdanji notranji obrambni jarek, po katerem se lenobno sprehaja medvedja družina. Za dokaj hiter ogled grajskih soban z večinoma še originalno opremo – razkošnim pohištvom ter bogatimi zbirkami različnih umetnin, knjig, orožja, posode in drugih starin ter kapele in baročnega gledališča – sta sicer potrebni vsaj dve uri. In še ena za sprehod po skrbno urejenem parku, ki se med drugim ponaša z gledališčem na prostem, v katerem se oder s polkrožno vzpenjajočim se avditorijem vrti okrog svoje osi.
Vse to razkošje seveda priča o mogočnih lastnikih in prebivalcih gradu, ki so ga od 13. stoletja širili in prezidavali iz nezavzetne utrdbe v udobno rezidenco. Najbolj znani gospodarji – pomembne osebnosti iz češke zgodovine – so bili pripadniki družin Vitkovci, Rožmberki, štajerski Eggenbergi in najznamenitejši Schwarzenbergi.
Srhljivi muzej
Šele z obrežja Vltave, izpod skoraj pečine, na kateri ždi grad, lahko s pogledom objamemo njegove izjemne razsežnosti. In občudujemo visoke loke mostu, s katerim so v 18. stoletju povezali grad in park na sosednji vzpetini. Od spodaj se seveda odpirajo tudi pogledi na večji del od omenjenih treh stotnij zgodovinskih stavb. Vsaj v nekatere je vredno vstopiti in jih doživeti tudi od znotraj.
Izbor je najbolj odvisen od starosti obiskovalcev. Mlajše bo na primer kar težko spraviti iz labirinta z zrcali ali iz muzejev lutk in marionet ter voščenih figur, odrasle pa bo bolj očaral izjemno ohranjeni muzejski fotoatelje Josefa Seidla ali katera od umetniških galerij; najznamenitejši je v nekdanji mestni pivovarni urejeni center, imenovan po domačinu, slikarju Egonu Schieleju.
Posebno pričevalno vrednost ima tudi ogled leta 1560 ustanovljene pivovarne Eggenberg ali celo srhljiva vsebina Muzeja mučilnih priprav. Poleg tega skoraj ne mine teden brez kulturne ali zabavne prireditve.
Spodaj v mestu je zbrana tudi pestra češka in mednarodna kulinarična ponudba. Najbolj obiskane so stare tradicionalne krčme, kakršen je Krumlovski mlin ob Vltavi. V njegovi notranjosti marsikaj spominja na nekdanji mlin, v zgornjih prostorih pa so razstavljena različna starodobna vozila in druge naprave, po katerih Čehi slovijo po vsem svetu. Miru in kavarniškega razpoloženja željni najdejo pot v pristno Družinsko kavarno, ki ima vhod na istem dvorišču kot Schielejev center, ali se iz vrveža umaknejo v park. Ampak šest, sedem ur je najmanj. Kdor si jih ni pripravljen vzeti, naj Češki Krumlov raje kar obide.