V kamuflažnih uniformah, z jurišnimi puškami, očali za nočno gledanje, termalnimi senzorji in radijskimi postajami so rangerji v kenijskem rezervatu za nosoroge Ol Jogi videti bolj kot pripadniki specialnih vojaških enot kakor nadzorniki naravnega parka. »Sliši se noro, a res gre za vojno,« pravi Jamie Gaymer, šef varnostne službe v prostranem rezervatu. »To je organizirani kriminal na mednarodni ravni, ki je ušel izpod vsakega nadzora. In ti fantje so borci na prvi bojni črti, ki tvegajo lastna življenja, da bi zaščitili ogrožene živalske vrste.«
Vojna proti krivolovu
Kakih dvajset mož iz lokalne skupnosti se vsako noč odpravi na patruljo po rezervatu, velikem 240 kvadratnih kilometrov, ki leži okoli 300 kilometrov severno od Nairobija. Nekateri rangerji noč preživijo na obhodu, drugi postavljajo zasede. Ekipa 32, ki so jo izurili inštruktorji kenijske državne agencije za divje živali in policisti, je uradno tudi del policijske rezerve, s čimer ima dovoljenje za nošenje orožja. Rangerji so bili deležni tudi vojaškega usposabljanja, če bi se po naključju zapletli v odkrit spopad z »dobro oboroženim sovražnikom«, pojasnjuje Gaymer.
In življenja tvegajo vsako noč. Krivolovci, ki jih preganjajo, streljajo ob prvem kontaktu, paziti pa se morajo tudi divjih živali, kot so sloni, levi, bivoli in leopardi. »Nevarno je, a zaradi te nevarnosti imam službo in hrano,« pravi 27-letni ranger Joseph Nang'ole. »Sem tudi oče, in če ne bomo zaščitili teh živali, jih moji otroci nikoli ne bodo videli,« dodaja.
Varovanje ogroženih vrst
Noči so dolge, hladne in vlažne, a za vodjo patrulje Bensona Badiwa so najpomembnejši nosorogi: »Privabljajo turiste v Kenijo, torej pomagajo tudi navadnim ljudem.« Rangerji ne govorijo o krivolovcih, ampak o sovražniku. Njihova naloga je zaščititi 66 nosorogov, ki živijo v Ol Jogiju, med katerimi je 20 južnih belih in 46 kritično ogroženih vzhodnih črnih, ki jim grozi izumrtje – na svetu jih je ostalo le še 800, večinoma v Keniji.
Njihovi rogovi so v nekaterih azijskih državah silno cenjeni v tradicionalni medicini, a tudi kot statusni simbol. Na črnem trgu lahko nosorogov rog doseže ceno 60.000 evrov na kilogram, se pravi dvakrat več od čistega zlata. Krivolovec za kilogram prejme od 7600 do 11400 evrov, kar je pravo bogastvo, zato ne preseneča, da se marsikdo odpravi na drugo stran zakona.
Julija letos je rezervat Ol Jogi doživel najhujšo katastrofo v zadnjih 15 letih: lovci na črno so v usklajenem dvojnem nočnem napadu ubili štiri nosoroge. Česa takšnega v Keniji še niso doživeli, kar po Gaymerjevem mnenju dokazuje, da so imeli krivolovci dostop do notranjih informacij. Kot v vsaki vojni so informacije ključnega pomena: Gaymer zato vzdržuje lokalno mrežo vohunov, ki ga obvešča o domnevnih krivolovcih.
V zasebnem naravnem parku Ol Jogi se je letos skotilo šest nosorogov, a kaj, ko so jih ubili že osem. Letos so v Keniji krivolovci ubili 26 nosorogov in 111 slonov, lani pa 59 nosorogov in 389 slonov. V Ol Jogiju za nosoroge skrbi 130 ljudi, stroški pa se povečujejo. Del denarja sicer prinesejo turisti, a brez donacij ne bi preživeli, pravi direktor parka Johnny Weller. »Če bodo nosorogi nekega dne izginili, kdo bo potem na vrsti? Sloni, bivoli? Kje se bo krivolov končal? Nekje bo vedno obstajal trg za kaj redkega,« ne ravno optimistično sklene Weller.