LUXEMBOURG – Na sodišču EU poteka javna obravnava glede podrejenih obveznic oziroma o izbrisu imetnikov podrejenih bančnih instrumentov. Poteka soočenje, kjer je na eni strani birokratski aparat (odvetniki Banke Slovenija, Evropske komisije, pravobranilka Republike Slovenije itd.), na drugi strani pa sedijo razlaščeni delničarji. Kot nam je sporočil naš vir iz Luxembourga, odločitve danes še ne bo.
Kot pa je poročal časnik Finance, je to edina javna obravnava, stranke v postopku pa imajo zdaj do 18. februarja čas, da Sodišču EU dokumentacijo dostavijo pisno, nato pa bo sodišče začelo odločati. Odločitev najverjetneje ne bo znana pred poletjem.
Naj spomnimo: decembra 2013 smo v Sloveniji sanirali banke, kar je slovenske davkoplačevalce stalo več kot pet milijard evrov. Trojček (tedanja premierka Alenka Bratušek, minister za finance Uroš Čufer in Banka Slovenije, ki jo je vodil Boštjan Jazbec) je tedaj vztrajal, da ima Slovenija le eno možno pot, ki zahteva tudi razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti. Država ni jamčila za vse obveznosti, temveč smo tudi v Sloveniji dobili tako imenovano rezanje starih lastnikov in nekaterih razredov upnikov. Če tega ne bi storili, bi za kritje obveznosti lahko uporabili nezavarovane depozite nad 100.000 evrov. Okoli 2000 imetnikov podrejenih obveznic šestih slovenskih bank je zato izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja.
Z današnjo obravnavo se bo zgodilo pomembno dejanje na poti do odločitve slovenskega ustavnega sodišča, ali so bile razlastitve upravičene ali ne, na kar akterji čakajo dve leti, poroča STA. Ustavno sodišče je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona začelo novembra lani, a se je odločilo, da se z več vprašanji obrne na Sodišče EU ter je nato do njegovega predhodnega odločanja postopek prekinilo. Razplet zgodbe je pričakovati v naslednjem letu.
Je bilo sporočilo EK o bankah skladno s pravili EU ali ne?
Pobudniki za oceno ustavnosti in razlaščenci so mnenja, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da pomeni resno kršitev več členov ustave. Razlastitev podrejencev bi se po njihovem lahko zgodila le v primeru stečajev bank, ki pa jih ni bilo. Preden je država to storila, so se z njo pogajali, da se vsaj razlastitve obvezničarjev ne bi zgodile v celoti, kot so to pred Slovenijo pri reševanju bančnega sistema naredili v nekaterih drugih evropskih državah.
Slovenija je članica EU in je prostovoljno sprejela njena pravila in zavezujočo zakonodajo, s pristopom k EU smo nanjo prenesli del suverenosti, vključno s pravili o državnih pomočeh, pišejo Finance. Komisija je ob finančni krizi izdala več sporočil, kjer je določila pravila državnih pomoči, tudi tako imenovano sporočilo o bančništvu, dokument, ki je podlaga za slovenski zakon o bančništvu. Zato je treba najprej ugotoviti, ali je samo sporočilo o bankah Evropske komisije (EK) skladno s pravili EU.
BS se zagovarja: Sprejeti ukrepi so bili nujni
Banka Slovenija na sodišču pojasnjuje, da so bili sprejeti ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti v Slovenije. Ključno vprašanje, na katero se išče odgovor, pa je po mnenju stanovskih združenj malih delničarjev, ki večinoma zagovarja razlaščence v podržavljenih bankah, ali so bila sporočila o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. »Menimo, da niso bila, kar je povedala tudi Evropska komisija,« je povedal eden od odvetnikov Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič, ki sodeluje na obravnavi v Luksemburgu.
A država meni, da sporočilo o bančništvu sicer ni akt, ki bi ga Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo, a če bi podelila državno pomoč bankam, ne da bi spoštovala njegove zahteve, bi Evropska komisija ugotovila, da podeljena državna pomoč ni združljiva s pravom EU, so sporočili s finančnega ministrstva. Izhajajo iz stališča, da je pristojnost EU glede urejanja državne pomoči njena izključna pristojnost.
Država: V primeru stečaja ne bi bilo niti delnega poplačila
Sporočilo izrecno določa, da zaradi udeležbe upnikov banke pri njenem reševanju upniki banke ne smejo biti na slabšem kot v primeru, če se ukrep ne bi izvedel. »V konkretnem primeru pa zaradi finančnega položaja bank, kot izhaja iz odločb Banke Slovenije, kvalificirane obveznosti, vključno s podrejenimi obveznostmi, v primeru stečaja ne bi bile poplačane niti delno,« svoje ravnanje zagovarja država.
Po njenem mnenju sporočila o bančništvu niso v nasprotju z določili listine EU o temeljnih pravicah in niso v neskladju z določili evropske direktive iz leta 2012 o zaščitnih ukrepih za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb. Določbo direktive iz leta 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij pa je po njihovem treba razlagati tako, da se med reorganizacijske ukrepe štejejo tudi zahtevani ukrepi porazdelitve bremen med delničarji in podrejenimi upniki iz sporočila EK o bančništvu. Določbe novele zakona, ki jih razlaščenci v bankah izpodbijajo na slovenskem ustavnem sodišču, so bile po navedbah ministrstva in Banke Slovenije sprejete z namenom, da se omogoči dokapitalizacija bank. Izvedba teh ukrepov omogoča, da bo zasebni ali javni investitor sploh pripravljen vstopiti v banko, saj je na ta način zagotovljeno, da investitor ne bo že s samim vstopom v banko, torej ne da bi sprejel kakršne koli upravljavske ali druge korporacijske odločitve, izgubil dela svojega vložka.
Tako neposredni kot posredni ukrepi pomenijo porabo javnih sredstev. Ker so za izvedbo sanacije bank bila potrebna javna sredstva, pomenijo vsi izvedeni ukrepi v zakonu o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank in v zakonu o javnih financah uzakonjeni ukrepi državno pomoč.
A pravni zastopniki razlaščencev menijo, da imetniki delnic in podrejenih obveznosti niso imeli pravnega sredstva oz. možnosti pritožbe, ki bi jo morali imeti. Imele so jo sicer podržavljene banke same, a je niso izkoristile. Sporno in odprto pa ostaja tudi vprašanje podlag za izračun višine negativnega kapitala v bankah, katerih rezultat je bil podlaga za sporne odločitve in poteze države v bankah.
