Sofija se še vedno duši v smogu

Iz dimnikov jeklarne Kremikovci na obrobju bolgarske prestolnice se že nekaj let ne kadi več, a Sofija je še vedno najbolj onesnaženo glavno mesto v Evropi. Ko je jeklarna leta 2008 propadla, se smog še zdaleč ni razlegel. K temu je poleg neugodne kotlinske lege močno prispeval sofijski vozni park, sestavljen pretežno iz starih avtomobilov, ki vsak dan poskrbijo za nešteto prometnih zamaškov.

Od 250.000 avtomobilov, ki so jih Bolgari kupili lani, jih je bilo 20.000 novih, pravi Ljubomir Dorosjev, predsednik združenja prodajalcev rabljenih vozil. »Odkar so v razvitih državah obvezni katalizatorji, smo postali evropsko pokopališče avtomobilov.« Podobno meni tudi Krastjo Pejev, avtomehanik iz Sofije: »Oblasti ne spodbujajo nakupa novega avta pod pretvezo, da jih skrbi za revne.«

Zadušljivi zrak

Po podatkih nedavne raziskave Evropske agencije za okolje (EAA) so v Bolgariji, najrevnejši članici Evropske unije, kar štiri najbolj onesnažena mesta v skupnosti od petih: edino nebolgarsko med prvo peterico je poljski Krakov. Neugledno prvo mesto si lasti Pernik, industrijski kraj z 80.000 prebivalci, okoli 30 kilometrov jugozahodno od Sofije. »Zadušljivo je, še posebno pozimi, ko ljudje kurijo premog in tudi gume ter plastenke, da bi se ogreli,« se priduša trgovka Kalina Hristova.

Pernik je po podatkih iz leta 2011 kar pol leta presegal evropsko zgornjo mejo onesnaženosti zraka: smernice EAA govorijo o največ 35 takšnih dneh na leto. V Parizu, denimo, so zgornjo mejo koncentracije trdnih delcev v zraku presegli le 15-krat v letu. Kljub temu so evropska mesta še vedno neprimerno manj onesnažena kot nekatera velemesta v Aziji, denimo Peking in New Delhi. Sofija je na lestvici najbolj onesnaženih v EU zasedla enajsto mesto in prejela naziv najbolj onesnažene evropske prestolnice, daleč pred Bukarešto, ki je 57., in Ljubljano, ki je 75.

Trdni delci in plini

Glavni krivec za onesnaženost zraka v tej črnomorski državi je dim iz domačih dimnikov, trdijo v bolgarski agenciji za okolje. Kriva je revščina, ki je ljudi prisilila, da se pozimi grejejo z lesom, premogom in vsemi mogočimi odpadki. V Vraci na severu Bolgarije se je veliko prebivalcev odpovedalo centralnemu ogrevanju, saj si ga ne morejo privoščiti. »Zaprli smo radiatorje v stanovanju. Grejemo se z lesom, ki ga hranimo na balkonu,« je povedala upokojena učiteljica Evdokia Slavova. Kemična tovarna, ki je dolga leta onesnaževala ozračje, je po padcu komunizma propadla, kar je mesto pahnilo v revščino in brezposelnost. »Zdaj sami zastrupljamo svoj zrak,« je dodala Slavova.

Onesnaženo ozračje pa še poslabša obolenja srca, ožilja in dihal ter katastrofalno vpliva na živčni in razmnoževalni sistem, kar lahko privede do raka in prezgodnje smrti, opozarjajo na EAA. A ogrevanje s trdnimi gorivi je le del problema, saj v Bolgariji kar 43 odstotkov elektrike proizvedejo termoelektrarne. Tukaj so še težka industrija in avtomobilski izpusti, s čimer država dosega najvišje koncentracije ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida v Evropi.