ZAGREB – Kandidati za ustavne sodnike so tarča posmeha hrvaške javnosti. »Njihova nepismenost bi morala biti razlog, da se eliminirajo. Pravopisni kriteriji bi morali biti visoko na seznamu kriterijev,« je bil ob tem kritičen Krunoslav Olujić, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča. Življenjepisi 12 kandidatov za sodnike ustavnega sodišča, kjer bosta zaposlitev dobila le dva, so polni pravopisnih napak, v njih pa kar mrgoli podrobnosti, ki tja ne sodijo.
Jeziki z veliko začetnico
Hrvaški mediji poročajo, da je najslabši življenjepis napisal odvetnik Želimir Brozović. V prvem stavku je namreč zapisal, da »se je rodil v družini Eve in Zvonimirja Brozovića, kjer je končal osnovno šolo«. V Brozovićevem življenjepisu menda mrgoli vejic na nepravih mestih. Tudi življenjepis sodnice Zorke Ćaćić Zagrajski je poln cvetk. Med drugim je zapisala, da »hrvaški jezik obvlada zelo dobro, prav tako pa druge balkanske jezike razen Albanskega, Makedonskega in Slovenskega jezika«. Te je zapisala torej kar z veliko začetnico.
Znajo z računalnikom in aplikacijami
Notar iz Splita Anđelko Stanić je navedel, da »prihaja iz družine, kjer je že njegov praded imel akademsko izobrazbo, ded je bil notar in tako naprej«. Pravi, da je »samostojen pri delu z Wordom, Outlookom, Excellom in Powerpointom, poleg tega pa pozna tudi Google mail in Google translate«. Odvetnik iz Virovitice Boris Kozjak je ponosno poudaril, da ga imajo na seznamu odvetnikov v ZDA in Nemčiji, poleg tega pa je v šestih primerih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dobil tožbo proti Hrvaški. Nekdanji glavni državni odvetnik Mladen Bajić je poudaril, da zna uporabljati računalnik, internet in različne aplikacije.
Sodnica Ivana Čalić se je v svojem življenjepisu pohvalila, da je obsodila nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, profesorica ustavnega prava Sanja Barić pa je zapisala, da obvlada esperanto in se dobro znajde v »multinacionalni in multikulturni družbi«.
Tudi poslanci in novinarji
»Pri nas je povsem običajno, da so študirani ljudje nepismeni. Nisem prepričan, ali ustavni sodniki sploh berejo. Kultura pisanja in govora pri nas je na zelo nizki ravni. Izjema niso sodniki, to lahko opazimo tudi pri poslancih in novinarjih. Mislim, da bi morali ljudje na takšnih položajih dobro poznati hrvaščino,« je povedal književnik Edo Popović. Podobnega mnenja je tudi Željko Jozić, direktor Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje, ki pravi, da se nepoznavanje jezika pri omenjenih kandidatih kaže na vseh ravneh.
Olujić je ob tem povedal, da so pravopisne napake v sodniških krogih zelo pogoste. »To so ljudje pri štiridesetih ali petdesetih letih, ki so fakulteto končali v bivši Jugoslaviji, zato nikoli niso povsem usvojili hrvaščine,« je povedal in dodal, da so precej nepismeni tudi njihovi mlajši kolegi. »Njihove tožbe so včasih brez repa in glave,« je kritičen.
