PHILADELPHIA – Desetletje po tem, ko mu je ameriško sodišče dovolilo še naprej uživati v idiličnem življenju v Philadelphi, se 89-letni Johann Hans Breyer znova sooča s svojo vojno preteklostjo in kar 158 točkami obtožnice, ki ga bremeni pomoči in sokrivde pri nacističnih grozodejstvih ter več usmrtitvah 216.000 Judov 1944.
Paznik, ki je deloval v mučeniškem Auschwitzu, zanika obtožbe in vztraja, da je njegovo delo potekalo zunaj vrat taborišča smrti, priznava pa pripadnost enotam SS. Bil da je zgolj član topniške enote, po nekaj tednih služenja v bližini taborišča pa da je dezertiral iz SS; po koncu vojne je nekaj časa preživel v ruskem taborišču za vojne ujetnike, 1952. je emigriral v ZDA. Sodišče v ameriški zvezni državi Pensilvanija mu je ob tokratni aretaciji zavrnilo možnost plačila varščine, tako da bo kljub nasprotovanju Breyerjevemu odvetniku, češ da je ostareli obtoženec krhkega zdravja – trpi baje za demenco in srčnim obolenjem, doživel pa je že tudi nekaj možganskih kapi –, nekdanji nacist ostal v priporu vse do 21. avgusta, ko bo jasno, ali bodo 89-letnika izročili domovini ali ne.
Breyer, čigar mati se je rodila v ZDA, a se je še pred rojstvom sina preselila v Evropo, si je po vojni na pensilvanijskih tleh ustvaril družino, ki jo je tudi povsem spodobno preživljal, 1992. – šele takrat so Američani namreč razodeli njegovo vojno preteklost – pa so mu hoteli preklicati državljanstvo. Leta 2003 se je sodna saga začasno ustavila, ko je ameriško prizivno sodišče sklenilo, da se je Breyer enotam SS pridružil mladoleten, zatorej ga ne morejo bremeniti odgovornosti za zločinska dejanja. Toda nemško pravosodje in jeruzalemski center Simona Wiesenthala nista odnehala: resda je pozno, a nikoli ni prepozno za kaznovanje in pravico, poudarjajo svojci žrtev, ki zdaj pozivajo k čimprejšnji izročitvi Breyerja domovini.