So morda našli Noetovo barko?
Arheologi so v Turčiji naleteli na nenavadno geološko formacijo, ki po obliki močno spominja na obrnjen leseni čoln, zato sklepajo, da bi lahko šlo za ostanke Noetove barke. Med preučevanjem sestave tal so namreč ugotovili, da je formacija stara približno 5000 let, torej je nastala ravno v času kot velika biblijska poplava, na tem območju so našli tudi delce lesa, glinenih izdelkov in morskega življa, kar dokazuje, da so tukaj pred petimi tisočletji živeli in delovali ljudje, lahko da so bili to tisti, ki so se na barko zatekli pred mogočno poplavo.
Nasedla naj bi ob turško goro Ararat
Sveto pismo navaja, da je Noetova barka po 150 dneh poplav nasedla ob turško goro Ararat, najvišjo v državi. Omenjeno območje že skoraj leto preučujejo arheologi s kar treh univerz, a njihovo delo še zdaleč ni končano.
»Prve ugotovitve kažejo, da so na tem območju ljudje živeli že v bakreni dobi, torej med letoma 5500 in 3000 pr. n. št., Noe pa je svojo barko izdelal pred okrog 5000 leti, torej se časovno vse ujema. A samo čas ne more povedati, ali smo res našli ostanke biblijske barke, da bomo to lahko bolj gotovo potrdili, bo potrebnih še precej raziskav,« je dejal rektor turške univerze Arı Inbrahim Hehen Faruk Kaya.
Ni pa tako zelo optimističen Andrew Snelling z univerze v avstralskem Sydneyju, ki meni, da barka, s katero je Noe rešil množico živalskih in rastlinskih vrst ter ne nazadnje človeka, zagotovo ne more biti na območju gore Ararat, saj se je ta izoblikovala šele po tem, ko so vode iz biblijske poplave odtekle. Tudi sicer obstaja veliko arheologov in zgodovinarjev, ki so prepričani, da omenjene zgodbe ne gre jemati dobesedno, čeprav imajo poplavo za dejanski zgodovinski dogodek.
