Današnja peta postna nedelja se v cerkvenem koledarju imenuje tudi tiha, ker v pripravi na bližnje sveto tridnevje pri maši ni veselega cerkvenega petja. Po uveljavljeni tradiciji na Slovenskem ta dan v cerkvi zakrijejo križe, ki jih znova razkrijejo na veliki petek. Včasih so zakrivali tudi podobe na oltarjih, glavnem in stranskih. Na osojni strani Karavank čez oltarne slike izobesijo postne prte, platna s prizori Kristusovega trpljenja. To je nekakšna vzporednica znamenitemu Škofjeloškemu pasijonu, kjer so posamezni prizori igrani.
Jubilejno 20. romanje v Rim
Letošnjo tiho nedeljo pa bo še posebno zaznamoval novoizvoljeni papež Frančišek, ko bo točno opoldne zbrani množici na Trgu sv. Petra ob molitvi Angelusa podelil blagoslov in jo, tako je vsaj pričakovati, obširneje nagovoril. Svetemu očetu bo prisluhnilo tudi nekaj 100 slovenskih romarjev, ki so z agencijo Quo vadis in ob duhovnem vodstvu upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha v Vatikan pripotovali na tradicionalnem, letos že jubilejnem 20. spomladanskem romanju.
Prvič so v večno mesto poromali pred dvema desetletjema, in sicer na škofovsko posvečenje Alojza Urana. Ob tej priložnosti omenimo, da se je upokojeni nadškof pozneje večkrat tudi osebno udeležil pomladnega romanja, tokrat pa žal ni mogel zraven. Ne le zaradi težko doumljive cerkvene prepovedi javnega pojavljanja, ampak tudi zaradi šibkega zdravja. Tako nadškof Uran še vedno biva v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, napovedani odhod v Trst pa je do nadaljnjega preložen.
Ko so se romarji prijavljali na pot, še ni bilo mogoče niti slutiti, da bodo poromali prav na prvi večji javni nastop novega papeža. Zdaj pa bo njihovo srečanje s Frančiškom na samem začetku pontifikata nekakšna jagoda na njihovi romarski torti.
Slovenci so bili že v petek pri prvi romarski maši v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, pri drugi pa v soboto v velikem romarskem središču Matere Božje ljubezni na južni strani Rima. Obiskali so tudi baziliki sv. Janeza v Lateranu in Marije Snežne, Panteon in še druge znamenitosti.