LJUBLJANA, SARAJEVO – Huda naravna katastrofa bibličnih razsežnosti, kot so dejali tamkajšnji prebivalci, je prizadela BiH in ter Srbijo, v zadnjih dneh pa še Hrvaško. Reke so potiho, a neusmiljeno prestopile bregove in uničile vse, kar so lahko. Mediji s(m)o razkrili srce parajoče zgodbe družin, ki so čez noč ostale praktično brez vsega, ko so bežale iz poplavljenih domov, rešujoč si golo življenje. Nekateri so izgubili tudi bližnje. Pretresljive zgodbe so zganile tudi slovenska srca in začela se je akcija zbiranja stvari po vsej državi – za Bosance, Srbe in Hrvate.
Slovenska pomoč stoji
Med temi, ki so pomoč poslali v BiH, je tudi humanitarno društvo Adra Slovenija, ki je že v ponedeljek tja poslalo 22 ton hrane in oblačil. Konvoj z urejenimi dokumenti je brez težav prestopil meje in carino. V ponedeljek okoli polnoči pa so tja poslali novi kombi s približno 10 tonami pomoči, a je na meji obtičal. »Pravila carinjenja so se spremenila čez noč, prehod čez mejo brez carinjenja tako ni mogoč. Predsednica organizacije je že na zvezi z vladnim kabinetom, vpletena so konzularna predstavništva, a na meji so neomajni,« je sporočila Patricija Virtič iz humanitarnega društva. Najbolj jih je strah, da se bodo morali tovornjaki s pomočjo vrniti nazaj v Slovenijo.
Kaj morate imeti
Poklicali smo v BiH, kjer so nam na bosanski upravi za neposredno obdavčevanje pojasnili, da je pristojni minister sprejel odločitev glede prejemanja humanitarne pomoči in glede obravnavanja vsake pošiljke – zato je humanitarna pomoč v zadnjih treh dneh hitreje prehajala, zdaj pa zadeve potekajo počasneje. Pristojni za odnose z mediji Ratko Kovačević sicer poudarja, da so navodila na meji jasna: prednostno se obravnavajo vsi s humanitarno pomočjo, organizirali so 24-urno službo, in če imajo prevozniki urejeno vso dokumentacijo, lahko zelo hitro prečkajo mejo. »Naredili bomo vse, da pomagamo kolikor lahko,« je dejal Kovačević.
Pri humanitarnih pošiljkah mora biti jasno opredeljeno, kdo je pošiljatelj, kdo je končni prejemnik, ki je lahko samo humanitarna organizacija, javni organ uprave ali javna organizacija znotraj BiH, jasna mora biti specifikacija humanitarne pomoči, priložena mora biti izjava pošiljatelja, da je res namenjena v humanitarne namene.
Krivi so tihotapci?
Iz slovenske carinske uprave so popoldne poslali pojasnilo, da bodo pošiljke humanitarne pomoči podvržene rednim carinskim postopkom, kar pomeni, da bo treba za pošiljke vložiti deklaracijo prek špediterja: »Prav tako bodo opravljene inšpekcijske kontrole, če bo v pošiljki hrana (tržna in veterinarska kontrola za živila živalskega izvora), zdravila in sredstva za dezinfekcijo (zdravstvena inšpekcija). V Carinski upravi RS zato predlagamo, da se vse pošiljke usmerijo na mejne prehode, kjer so terminal za carinjenje in inšpekcijske službe: mejni prehodi Izačić, Gradiška, Brod, Orašje, Zvornik in Aerodrom Sarajevo.«
Ob tem opozarjajo, da mora biti prejemnik blaga, kot je povedal tudi Kovačević, obvezno humanitarna organizacija v BiH ali drug javni organ (npr. občina, šola, kanton …). Osnova za carinjenje ostaja seznam blaga, na katerem je naveden prejemnik, in izjava pošiljatelja, da gre za brezplačno humanitarno pomoč za žrtve poplav. Najave pošiljk Ministrstvu za varnost BiH več niso potrebne.
Kovačević na vprašanje, ali so se za bolj poostren nadzor odločili zaradi morebitnega tihotapljenja stvari, odgovoril, da nam na to ne more dati odgovora, saj da ni pristojen za to.
