PARIZ – Slovenci so manj zadovoljni s svojim življenjem od povprečja v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kaže letošnja raziskava Indeks boljšega življenja. Ko so Slovence vprašali, kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem, so ti na lestvici od 0 do 10 v povprečju izbrali oceno 6,1, medtem ko je povprečna ocena v OECD 6,6.
Delamo manj, plačani smo manj
Slovenija se sicer v številnih podkazalnikih odreže ugodno in je blizu povprečju ali pa nad njim na več področjih indeksa, na svoji spletni strani piše OECD. A to ne velja za prihodke. V Sloveniji je povprečni prilagojeni razpoložljivi dohodek 19.119 dolarjev na leto, kar je pod povprečjem OECD (23.047 dolarjev na leto).
Ob tem obstajajo občutne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi – 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo največ, po prihodkih (32.600 dolarjev letno) trikrat presega 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo najmanj (9018 dolarjev letno).
Bolje se Slovenija odreže na področju zaposlitev, kjer ima plačano službo 64 odstotkov ljudi, starih od 15 do 64 let, medtem ko je povprečje OECD pri 66 odstotkih. Plačano delo ima 68 odstotkov Slovencev in 61 odstotkov Slovenk.
Slovenci ob tem v povprečju delamo 1662 ur letno, medtem ko je povprečje OECD 1776 ur. Pri nas okoli šest odstotkov zaposlenih poroča o zelo dolgem delovnem času, medtem ko je v OECD to povprečje pri devetih odstotkih. Zelo dolg delovni čas sicer v Sloveniji velja za osem odstotkov moških in za le tri odstotke žensk.
Izobraženi nad povprečjem
Da ima v dnevu več pozitivnih kot negativnih izkušenj oziroma občutkov, navaja 72 odstotkov Slovencev. Številka je tudi pri tem manjša od povprečja v organizaciji, kjer pozitivne izkušnje prevladajo nad negativnimi pri 80 odstotkih prebivalstva, razkrivajo podatki OECD.
Podatki na področju izobrazbe kažejo, da ima v Sloveniji ima vsaj srednješolsko izobrazbo 83 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let, kar je precej nad povprečjem OECD (74 odstotkov). Tako izobrazbo ima pri nas 85 odstotkov moških in 81 odstotkov žensk.
V Sloveniji manj za zdravstvo
Ko pride do zdravja, je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji skoraj 80 let, kar je v skladu s povprečjem OECD. Za ženske je 83, za moške pa 77 let. Izdatki za zdravstvo v Sloveniji predstavljajo devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je pod povprečjem OECD (9,5 odstotka BDP). V Sloveniji so leta 2010 povprečni izdatki za zdravstvo na osebo leta 2010 znašali 2428 dolarjev, v OECD pa 3268 dolarjev. Na vprašanje, kakšno je na splošno njihovo zdravje, je 60 odstotkov Slovencev odgovorilo, da dobro, medtem ko je rezultat za OECD pri 69 odstotkih.
Boljša kakovost vode, več prašnih delcev
Nad povprečjem je Slovenija pri količini prašnih delcev PM10 v zraku, ki jih je v Sloveniji 26 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je povprečje v OECD 21 mikrogramov na kubični meter. Slovenija se bolje od povprečja odreže pri kakovosti vode, saj je s kakovostjo vode zadovoljnih 87 odstotkov Slovencev, a le 84 odstotkov prebivalcev držav OECD.
Še eno področje, ki ga pokriva raziskava, je javna sfera. V Sloveniji imamo močan občutek za skupnost, a le zmerno stopnjo državljanske participacije. 92 odstotkov Slovencev namreč verjame, da imajo osebo, na katero se lahko obrnejo v hudih časih, kar je nad povprečjem OECD (90 odstotkov). A je ta občutek precej odvisen od socialnega statusa. Osebo, na katero se lahko obrnejo, ima namreč pri nas okoli 86 odstotkov ljudi, ki so zaključili primarno izobraževanje, ter 95 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v izobraževanje na terciarni stopnji.
Manjša volilna udeležba
Volilna udeležba je v Sloveniji medtem v povprečju manjša od povprečja v državah OECD. Organizacija ugotavlja, da je bila udeležba na zadnjih volitvah, za katere imajo zabeležen podatek, 66-odstotna in tako precej pod povprečjem OECD (72-odstotna). Bolj kot od spola, kjer je približno enaka, je volilna udeležba odvisna od povprečnega prihodka, saj je med tistimi, ki predstavljajo zgornjo petino prihodkovne lestvice, volilna udeležba v Sloveniji okoli 75-odstotna, med tistimi v najnižji petini pa 62-odstotna.
OECD v raziskavo Indeks boljšega življenja vključuje 34 članic in ključni partnerici Brazilijo in Rusijo. Blaginjo ugotavlja na 11 področjih, v meritvah pa upošteva 24 kazalnikov. V primerjavah ne izpostavlja le povprečja, pač pa tudi razlike med moškimi in ženskami in tistimi, ki živijo na zgornjem in na spodnjem robu prihodkovne lestvice. OECD sicer tudi ne sestavlja lestvice držav glede na to, v kateri je kakovost življenja najboljša. Kot poudarja, namreč vsak človek kakovost življenja ocenjuje po lastnih kriterijih.
