Sirskim skrajnežem ukradli Sulejmana šaha

Turki so s spektakularnim vpadom v Sirijo v eni sami noči prenesli šahovsko grobnico v »domovino«. Na svojo pest, a s privoljenjem parlamenta in ne da bi vprašal Sirce, je tvegano potezo ukazal zdajšnji »veliki sultan«, turški predsednik Erdogan. V noči na nedeljo so tanki in transportna vozila z okoli 500 pripadniki posebnih enot prečkali del sirskega ozemlja, ki ga nadzorujejo islamske milice, in očitno brez večjih zapletov pred besom podivjanih borcev islamske države »rešili« zgodovinsko osmansko grobnico. Dan pozneje so v Damasku govorili o nezaslišani agresiji, Turki so se o vpadu očitno na svojo pest pogajali le s predstavniki samooklicanega kalifata. V štirih letih sirske državljanske vojne so Turki resda večkrat opozorili na nevarnost, ki grozi njihovemu uradno priznanemu otočku na severu Sirije, kjer so v zgodovinskem mavzoleju shranjene svetinje in dragocenosti iz slavne otomanske preteklosti. Poteza je vendarle presenetila, saj se Turki niso mogli odločiti za vojaško posredovanje niti, ko je pred časom grozil padec mesta Kobane tik ob meji, kjer je IS grozil pobiti tisoče civilistov, ki so se tja zatekli pred skrajneži.

Tvegana poteza dogovorjena?

V operaciji po ameriškem in ruskem vzoru je sodelovalo skoraj 100 tankov in drugih oklepnih vozil in 572 posebno izurjenih vojakov, ki so v noči na nedeljo prečkali mejo in prodrli okoli 30 kilometrov v notranjost Sirije. V akciji so evakuirali šahovsko grobnico in 40 vojakov čuvajev, ki so tam tudi v vojni stražili posmrtne ostanke Sulejmana šaha, domnevnega starega očeta ustanovitelja osmanskega carstva Osmana I. Vzeli so krsto in številne predmete, grobnico na polotoku zgodovinske reke Evfrat pa zrušili. Med posegom naj ne bi bilo spopadov med turško in sirsko vojsko oziroma islamisti, po nesreči pa je umrl en turški vojak. O vdoru je javnost seznanil turški ministrski predsednik Ahmet Davutoglu, pohvalil je vojsko in bliskovito akcijo označil za junaško dejanje ter povsem uspešno. Medlo se je odzvala opozicija, da je Turčija v strahu pred IS kršila mednarodno pravo in se strahopetno odpovedala turški enklavi iz leta 1921 v delu Sirije, ki so jo v zadnjih mesecih ogrožale in zavzele sile samooklicanega kalifata, kjer pa imajo Turki neporavnane račune z vse močnejšimi Kurdi.

V tej akciji so turške sile prečkale tudi nesrečni Kobane, kjer so kurdski borci ob zračni podpori Američanov bili neusmiljeno štirimesečno bitko. Kot kaže, so se Turki tajno pogajali tudi s Kurdi in od njih dobili dovoljenje za tvegano potezo. Turki zatrjujejo, da bodo posmrtne ostanke vladarja Sulejmana šaha kmalu vrnili na drug kraj na severu Sirije. Turški odnos do Sirije je od nekdaj problematičen, v zdajšnji vojni poskušajo izigrati sirskega predsednika Bašarja Al Asada proti Kurdom in IS, slednje naj bi iz strahu pred zmagovitim vzponom Kurdov na začetku tragedije celo vojaško podpirali. Lani so Turki nemočno spremljali padec turškega konzulata v iraškem Mosulu, kjer so džihadisti zajeli več turških diplomatov.

Le legenda, a
simbol turške meje?!

Po turškem porazu v prvi svetovni vojni je osmansko carstvo izgubilo zgodovinsko veljavo, nove turške meje so potegnili Angleži in Francozi, okrnjeni nekdanji turški imperij je leta 1923 postal sodobna turška republika, njen ustanovitelj, vojak Kemal Atatürk, je ločil vojsko in državo od vere, Erdogan pa poskuša, podobno kot Putin carstvo onstran Črnega morja, restavrirati slavno osmansko državo. Grobnica je ležala v nekdanjem francoskem območju, že davnega leta 1921 so Turki podpisali posebno pogodbo, da območje ostaja turška enklava. Mavzolej so leta 1973 iz kraja Kalaat na obrežju Evfrata zaradi gradnje velikega jezu prenesli proti severu. Marca lani so pripadniki IS pozvali Turčijo, naj v treh dneh umakne vojsko iz mavzoleja, a Turki so to odklonili. Takratni premier, današnji turški predsednik Erdogan, je grozil, da bi napad na mavzolej pomenil vojno napoved Turčiji.

In kdo je bil Sulejman šah? Po nezanesljivih, zdaj že ovrženih zgodovinskih podatkih je ded ustanovitelja imperija Osmana I. Živel naj bi med letoma 1178 in 1236, pravih podatkov o njegovem življenju ni. Verjetno je bil eden od lokalnih pokrajinskih poglavarjev, v času mongolskega vpada pod vodstvom Džingiskana so zavojevalci ljudstvo pregnali iz Turkestana, plemena so se podala na dolgo pot v vzhodno Anatolijo, kjer so se razširili po letu 1214. S to selitvijo se je začela turška naselitev v Anatoliji. Zgodovinarji domnevajo, da se je Sulejman šah s spremstvom v nepojasnjenih okoliščinah utopil v reki Evfrat. Že aprila lani je poskušal turški vojaški konvoj z okoli 300 možmi in šestimi tanki prodreti do območja mavzoleja. Tudi usoda mavzoleja priča o povsem negotovi usodi ogromnega območja od Krima do Kavkaza in centralnih azijskih gora, ki bo še dolgo vznemirjala ves svet.