Zadnja štiri leta 44-letni Rami Adham tvega svoje življenje, ko v oblegano mesto Alep tihotapi igrače za otroke. S tem poskuša omiliti grozote, ki so jim malčki v okupiranem mestu izpostavljeni vsak dan. Rami se je rodil v Alepu, nato pa z družino leta 1989 preselil na Finsko. Ko je leta 2012 izbruhnila državljanska vojna, se je odločil pomagati otrokom po najboljših močeh. Sprva se je osredotočal na dobavo hrane in pitne vode, nato pa mu je hčerka rekla, da bi rada odstopila igrače nesrečnim otrokom. Njeno željo je izpolnil, in ko je videl srečo v očeh sirskih otrok, je bil tako pretresen, da se je odločil ob naslednji priložnosti pripeljati še več igrač.
Kmalu je postal znan pod vzdevkoma Tihotapec igrač in Sirski božiček. Do zdaj je pot med Helsinki in Alepom premagal 28-krat in ne misli odnehati – vse do konca vojne.
Pred dvema letoma so mejo med Sirijo in Turčijo zaprli, zato jo odtlej prečka nezakonito. S seboj nosi približno 80 kilogramov težko vrečo igrač. To početje je zelo nevarno, pot vedno opravi peš, saj bi bilo z avtom na vojnem območju tveganje še večje. Zaradi tega humanitarnega delovanja je pritegnil pozornost Islamske države in drugih skrajnežev, ki ga poskušajo izslediti in umoriti. Vsem nevarnostim navkljub vztraja, meni, da je njegovo poslanstvo preveč pomembno. »Sirskim otrokom neprestano grozi smrt. Prav zaradi tega so igrače pomembne,« pojasni Rami. »Ne morem ubesediti čustev otrok. V tem času neprestanega bombardiranja sem povsem nemočen. Vse, kar lahko naredim, je, da jim prinesem igrače.«
Rami, ki je oče šestih otrok, pri vsakem obisku Alepa pretihotapi približno 1000 igrač. Zbirke so zelo raznolike, od plišastih medvedkov, barbik do akcijskih figuric za dečke, odvisno od tega, kaj mu izročijo donatorji v Helsinkih na Finskem. Ne glede na to, kaj dobijo, so otroci veseli daril.
Rami ni le na muhi Islamske države, temveč tudi svetovnih medijev. Vsi hočejo narediti intervju z njim. »Če sem iskren, moram priznati, da me interes medijev ne zanima preveč. Pomembnejše je moje delo, rad bi ostal osredotočen in nadaljeval.« Medijsko pozornost je vseeno izkoristil za kampanjo na GoFundMe, s katero bi rad zbral 100.000 evrov. Če mu bo uspelo, bo v bližini turške meje začel graditi šole, kjer bodo malčki varni pred bombami.
Novinarji so ga vprašali, kakšno sporočilo imajo osebe, ki so ostale ujete v Alepu. Povedal je, da se počutijo zapuščene. »Gre za ljudi, ne za števila in statistiko. Ne razumejo, zakaj nihče ne ukrepa. Ne morejo večno čakati.«