Obama je za ameriško televizijo ABC povedal, da je o tem sam govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob robu zasedanja skupine G20 pretekli teden v Sankt Peterburgu. Državnemu sekretarju Johnu Kerryju je tudi naročil, naj o tem govori z ruskimi kolegi.
Odprava problema je mogoča tudi brez vojaškega posredovanja
Ameriški predsednik je še zagotovil, da bo ustavil napade na Sirijo, če bodo zaloge tega orožja zavarovane. »Moj cilj je bil odpraviti problem, in če lahko to storimo brez vojaškega udarca, potem si to najbolj želim,« je dejal Obama.
Obama in člani njegove administracije menijo, da je prav grožnja z uporabo sile pripeljala do tega predloga, zato jo je treba ohraniti. »Brez verodostojne grožnje vojaškega pritiska ne bomo prišli do dogovora, ki bi ga rad videl,« je povedal za CNN.
Na ameriški televiziji NBC pa je med drugim priznal, da ni povsem prepričan o kongresni potrditvi resolucije o uporabi sile proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki ga ZDA obtožujejo uporabe kemičnega orožja v predmestju Damaska 21. avgusta. Ni pa želel povedati, kako bo ukrepal, če resolucija ne dobi potrditve.
Podobnega mnenja glede predloga o mednarodnem nadzoru nad kemičnim orožjem so tudi drugi Obamovi zavezniki. Nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton je v Beli hiši povedala, da bo to pomemben korak naprej, vendar pa ne sme biti še en izgovor za zavlačevanje. »Rusija mora mednarodno skupnost iskreno podpreti ali pa bo morala odgovarjati,« je dejala.
Nekdanji vojaški poveljnik zveze Nato, upokojeni general Wesley Clark, ji je pritrdil in za televizijo MSNBC poudaril, da je prav grožnja s silo privedla do te možnosti, zato mora kongres resolucijo potrditi. Zaradi napovedi ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bo Siriji predlagal, naj orožje preda mednarodnemu nadzoru, je prišlo do manjše spremembe urnika v senatu.
Prvo glasovanje o resoluciji prestavljeno
Ta bi moral v sredo opraviti prvo glasovanje o resoluciji, vendar pa je vodja večine demokrat Harry Reid iz Nevade po uvodnem vztrajanju, da glasovanje v sredo bo, povedal, da je to zdaj preloženo zaradi »mednarodnih razprav«. Reid je to storil po dogovoru z Belo hišo.
Obama se sicer v kongresu ubada z velikimi težavami. Doslej se je 150 članov predstavniškega doma izreklo proti resoluciji, nekaj več kot 20 pa zanjo. Okoli 200 jih sicer še ni odločenih. V senatu pa je tretjina za, tretjina proti, tretjina je neodločenih.
Dlje bo trajala razprava, slabše bo. Anketa ameriške tiskovne agencije AP kaže, da je 61 odstotkov Američanov proti resoluciji, podpira pa jo le 26 odstotkov. Anketa CNN ugotavlja, da je proti 63 odstotkov Američanov, podobno pa kažejo tudi druge ankete.
Obama bo skušal potek dogodkov spremeniti v torek zvečer z neposrednim nagovorom Američanom po televiziji iz Bele hiše. Pred tem bo obiskal senatne republikance in demokrate. V ponedeljek je obiskal temnopolte kongresnike, ki so načelno proti vojnam.
Nepopustljivi (tudi) zaradi Irana in Severne Koreje
Kongresnike je obiskal skupaj s svojo svetovalko za nacionalno varnost Susan Rice, ki je v ponedeljek ponovila argumente administracije v prid vojaški akciji proti al Asadu v govoru pred Fundacijo nove Amerike. Opisala je grozote napada s kemičnim orožjem in ponovila, da je kriv al Asadov režim, ker ima eno največjih svetovnih zalog tega orožja in ker so rakete priletele z ozemlja pod nadzorom režima in padle na ozemlje pod nadzorom opozicije, obveščevalci pa imajo posnetke pogovorov med častniki režima, ki govorijo o napadu in skrivanju dokazov.
Riceova je dejala, da Iran in Severna Koreja niti za trenutke ne smeta podvomiti o odločenosti ZDA za uresničitev opozoril. Zagotovila je, da bodo napadi omejeni in da obstaja mednarodna podpora, čeprav je v varnostnem svetu Združenih narodov zaradi Rusije ne bo.
Riceova je zatrdila, da so ZDA dobile nedvoumno podporo za vojaško akcijo od Avstralije, Kanade, Francije, Italije, Japonske, Južne Koreje, Savdske Arabije, Španije, Turčije in Velike Britanije. Te države so skupaj z ZDA podpisale izjavo, da je al Asadov režim odgovoren in mora odgovarjati. Kasneje so se izjavi pridružile še Nemčija, Litva, Latvija, Madžarska, Hrvaška, Estonija, Danska, Romunija in Katar.
