Napoleon Bonaparte je bil resnično neustrašni osvajalec in voditelj, toda drzni Francoz je imel tudi pristno romantično plat: o tej priča prečudovit zaročni prstan, ki ga je podaril svoji izbranki Josephine in ki bo v kratkem dobil novega lastnika.
Nadvse prijeten kos nakita, diamant in safir, elegantno združena na zlatem obročku, bi na dražbi avkcijske hiše Osenat v Fontainebleauju utegnil zaslužiti okoli 15.000 evrov, ocenjujejo poznavalci, ponudili pa ga bodo v družbi številnih drugih zgodovinskih dragocenosti, denimo srebrnega meča angleškega kralja Henrika IV.
Josephine za družino Bonaparte pomenila le škandal
Toda prstan bo gotovo pritegnil največ pozornosti, menijo strokovnjaki, saj ga spremlja zgodba o nesrečni in nesojeni ljubezni. Leta 1796 sta se spoznala 26-letni revolucionar Napoleon in šest let starejša vdova ter mati dveh otrok Josephine. Njen pokojni mož je bil podpornik novega francoskega gibanja, a se je njegovo življenje kljub temu končalo pod giljotino. Josephine je za družino Bonaparte pomenila le škandal, za Napoleona pa ljubezen, kakršna te doleti le enkrat v življenju. Kratkemu poznanstvu je sledila zaroka s takrat skromnim simbolom – z diamantom, s safirjem in z zlatim obročkom –, vzela pa sta se že štirinajst dni pozneje. Medenih tednov si nista mogla privoščiti, ker je vojščak že kaj kmalu popeljal francoske može novim zmagam naproti, invaziji Italije. Leta 1799 je z udarom prevzel vlado, pet let pozneje pa so ga v notredamski katedrali kronali za cesarja, sam pa je okronal Josephine in jo razglasil za cesarico. Toda njuno ljubezen je doletelo tisto, kar so mnogi napovedovali že od začetka: Josephine nikakor ni mogla zanositi in velikemu vodji roditi naslednika, zato sta se leta 1810 sporazumno razšla.
Med obredom sta prebrala ločitvene dokumente in si v njih še zadnjič, a nadvse ganljivo izpovedala ljubezen in predanost, Napoleon pa je že dva meseca pozneje vzel Marie-Louise, ki mu je rodila sina, in sarkastično pripomnil: »Poročil sem se z maternico.« Toda ljubezni svojega življenja nikoli ni pozabil, med zadnjimi besedami na smrtni postelji na otoku Sv. Helene je menda še izdavil: »Francija. Vojska. Poveljnik vojske. Josephine.«
