Severnokorejske karaoke v Seulu

Le nekaj tednov zatem, ko je Južna Koreja začela ob meji s Severno na ves glas predvajati K-pop in protikomunistične parole, se je več desetletij stara propagandna vojna preselila na novo fronto – v južnokorejske bare za karaoke. Socialistične himne v liberalni in kapitalistični Južni Koreji verjetno ne bi padle na plodna tla, a uradni Seul je že leta 1948 prepovedal širjenje severnokorejske propagande, ki jo južnokorejski poslanec Hong Moon-pyo označuje za pravi strup.

Državi sta tehnično gledano še vedno v vojni, saj se je korejska (1950–53) končala s premirjem in ne z mirovno pogodbo. »Naj živi, naj živi general Kim Džong Il!« prepevajo v eni od pesmi, ki se jih da slišati v središču Seula. Ljubljeni vodja Kim Džong Il je pokojni oče trenutnega severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in sin velikega vodje Kim Il Sunga, torej vladajoče dinastije, ki v bojeviti Severni Koreji velja za božansko in je že večkrat zagrozila, da bo uničila Seul v morju plamenov.

Moč propagande?

»Te naprave za karaoke so sposobne zlomiti naša prepričanja in ideje. So kot strupene gobe, ki lahko okužijo 50 milijonov Južnih Korejcev,« je čustveno izjavil poslanec Hong Moon-pyo. V njegovi pisarni priznavajo, da ne vedo, kako razširjena je severnokorejska propaganda v južnokorejskih barih za karaoke – našli so le dve napravi s severnokorejskimi domoljubnimi pesmimi, obe v delih Seula, kjer živijo etnični Korejci iz Kitajske in severnokorejski prebežniki.

Navadni državljani se zaradi tega ne razburjajo preveč. Toda v Hongovem uradu pravijo, da je mogoče pesmi, kot sta Slava našemu ljubljenemu vodji in Dobro življenje v ljudskem raju, prepevati na jugu Korejskega polotoka, to pa je enako skrb vzbujajoče kot severnokorejski jedrski program. Hong Moon-pyo je povedal, da je že najel korejske priseljence iz Kitajske, ki bodo inkognito obiskovali seulske bare za karaoke, kjer bi lahko predvajali severnokorejske propagandne pesmi. »Kakor voda, ki pronica v spužvo, lahko petje pesmi, ki slavijo Severno Korejo, počasi prodre tudi v naše misli in nas oslabi,« je prepričan Hong.