Severna Koreja se pripravlja na vojno

Z manjšo podporo Kitajske kot doslej se v Severni Koreji spet pripravljajo na vojno. Veliki voditelj Kim Džong Un svoje oborožene sile, ki štejejo več kot milijon pripadnikov, prepričuje o neizbežnosti končnega obračuna z ZDA in njihovimi zavezniki. »Ameriško zastavo moramo raztrgati na drobne koščke,« pravi. Je mladi možak še vedno tako ogorčen in užaljen zaradi predvajanja ciničnega hollywoodskega filma Intervju, ki ga ni bilo na spisku nominirancev in prejemnikov oskarja? Pred časom je ljudski voditelj in visoki general ter poveljnik oboroženih sil, ki ima rad košarko in razkošno, dekadentno zahodnjaško življenje, odredil, da se morajo vsa družba in vse severnokorejske vojaške enote politično, ideološko, vojaško in materialno pripraviti na vojno. »Vojaki se morajo potiti, trdo vaditi in zbrati poslednje atome moči, da maščujejo posmeh in porogljivo izzivanje ameriških oblastnikov.«

Le odgovarjajo na vojaška izzivanja

Nedvomno so Una dodatno razkurili vsakoletni veliki pomladni skupni južnokorejski in ameriški vojaški manevri. Začenjajo se danes, a že v petek sta državi začeli taktično vajo na morju, v njej sodeluje deset velikih vojaških ladij pa izvidniška letala in helikopterji ter veliko manjših plovil. Lani je Severna Koreja med manevri ponovno grozila z jedrskim napadom, čez nesrečni azijski polotok z razdeljenim narodom pa so poleteli najsodobnejši ameriški nevidni bombniki. Letos se je veliki vodja za zdaj zadovoljil z zgodovinskim govorom. Pred nosom severnih bratov, deželi loči dva kilometra širok demilitariziran pas, »južnjaki« demonstrirajo veliko tehnično in taktično prednost v varnem zavetju ameriške velesile. Un je svojo armado pozval, naj neizprosno ostro odgovori na sleherni poskus morebitne provokacije na severnokorejskem ozemlju ali v omenjenem pasu med državama, saj je Ljudska armada močnejša od imperialističnih izzivalcev. Zgodovinski govor je vodja in nadaljevalec revolucije imel pred razširjenim zborom osrednje vojaške komisije, vodstvom komunistične partije in predstavniki delavskih množic.

Severnokorejske sile v svojem odgovoru na manevre znova simulirajo napad na južnokorejsko otočje blizu meje, kjer imajo Korejci in Američani okoli 28.500 vojakov. Simulirani napad je nedvomno velika provokacija za Južno Korejo in ZDA, odprto ostaja vprašanje, kako bodo nanj odgovorili na marčnih manevrih.

Igranje z ognjem

Lani je Severna Koreja dodatno izzivala z izstrelitvijo novih taktičnih, bojda še medcelinskih raket, ki bi lahko ponesle jedrske bombe. Podatkov o številu ni, strokovnjaki Pentagona pa severnokorejsko udarno moč ocenjujejo na pet do deset jedrskih konic. Čeprav klasična severnokorejska oborožitev velja za zastarelo in nezanesljivo, jedrsko orožje pomeni resno grožnjo in dodatno tveganje v širšem azijskem območju. Kitajci sicer ne veljajo več za brezpogojne zaščitnike svojih sosedov, vendar so jasno povedali, da je ozemlje Severne Koreje nedotakljivo. V zadnjem času se je Pjongjang precej odprl, v tujino pošiljajo mlade, da se izobražujejo v sodobnih dosežkih, zlasti na področju računalništva. Revščina je v zadnjih desetih letih splahnela, v Severni Koreji ljudje ne umirajo več od lakote in tudi sicer je, kot poročajo zlasti kitajski turisti, v deželi opazen precejšen napredek.

Kim Džong Un, ki je kruto obračunal z lastnim družinskim klanom in pometel z delom vojaškega in partijskega vrha, potem za več mesecev skrivnostno izginil, si bojda po kitajskem vzoru prizadeva za uvedbo partijsko nadzorovanega kapitalizma, a njegov komunistični raj naj bi še nekaj časa ostal varen za zastorom, da ljudi ne bi premagala skušnjava, jim še odreka svobodno internetno komunikacijo.

Igra mačke z mišjo?

Prav ta je igrala osrednjo vlogo v zadnjem delu drame, ki bi v primeru manj resnih groženj in tveganja lahko veljala burko, ko so po ameriških navedbah severnokorejski hekerji vdrli v južnokorejski bančni sistem in kmalu zatem še v korporacijo Sony Pictures v Kaliforniji. Mnogi poznavalci sicer menijo, da severnjakom to ni moglo uspeti, da so ameriške obtožbe neupravičene, a so ameriški vojaški obveščevalci prepričani, da je šlo vendarle za pravi korejski vdor, v njem so razkrili tudi precej ameriških tajnih dokumentov. Potem so v Pjongjangu grozili z nedefiniranimi napadi, če bodo v ZDA in po svetu začeli predvajati filmsko satiro Intervju, v kateri dva ameriška novinarja opravita pogovor z ljudskim vodjem z nalogo, da ga pri tem likvidirata. Sony se je resda ustrašil in sprva prestavil filmsko premiero, potem pa je zadeva le stekla, zgodilo se ni nič. Je pa film sprožil debato, kaj je sodobna satira in kako daleč lahko gre. Sta posmehovanje in britje norcev iz državnika ter podcenjujoče in žaljivo omalovaževanje celega naroda res dopustna? Dilema je podobna kot pri že skoraj spet pozabljeni tragediji v Parizu in nekaterih drugih evropskih mestih.