HAAG – Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes šest bivših visokih predstavnikov samooklicane Hercegbosne obsodilo na do 25 let zapora za zločine nad bošnjaškim prebivalstvom v BiH. Ugotovilo je tudi, da je obstajala skupna zločinska zarota pod vodstvom bivšega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana.
S tem je haaško sodišče vnovič potrdilo odgovornost Hrvaške kot agresorja v BiH in mednarodni značaj vojne v BiH, kot je to storilo na sojenju Hrvatoma iz BiH – Tihomirju Blaškiću in Dariu Kordiću – zaradi zločinov v osrednji BiH.
Obsojeni zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti
Šesterico bivših visokih političnih in vojaških predstavnikov Hercegbosne je sodišče obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, v okviru katerega so izgnali več deset tisoč ljudi, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.
Bivšega premierja Hercegbosne Jadranka Prlića je sodišče obsodilo na 25 let zapora, takratnega obrambnega ministra Bruna Stojića na 20 let, poveljnika glavnega štaba hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovića in Slobodana Praljka, sicer znanega hrvaškega režiserja, pa na po 20 let zapora.
Bivšega šefa vojaške policije Valentina Ćorića je obsodilo na 16 let zapora, takratnega šefa komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislava Pušića pa na 10 let.
V sklepni besedi je tožilstvo sicer za Prlića, Stojića, Praljka in Petkovića zahtevalo po 40 let zapora, za Ćorića 35, za Pušića pa 25 let, obramba pa njihovo oprostitev. Sodišče jih je zdaj obsodilo na skupno 111 let zapora.
Sodišče je danes večinsko razsodilo, da so bili ti bivši visoki politični in vojaški predstavniki Hrvatov v BiH združeni v zločinskem podvigu s takratnim političnim in vojaškim vodstvom Hrvaške. Končni cilj zločinskega podviga je bila vzpostavitev hrvaške entitete v mejah Hrvaške banovine iz leta 1939 in njena priključitev Hrvaški z namenom vnovične združitve hrvaškega naroda. Ta entiteta naj bi se namreč po morebitnem razpadu BiH priključila Hrvaški ali postala neodvisna država znotraj BiH s tesnimi povezavami s Hrvaško.
Tihi dogovor pod Tuđmanovim patronatom
Kot so še razsodili sodniki, so vodstvo Hercegbosne, med njimi tudi njen predsednik Mate Boban, in visoki predstavniki Hrvaške, vključno s predsednikom Tuđmanom, ocenili, da je za dosego tega cilja treba spremeniti etnično sestavo prebivalstva na tem območju.
Za uresničitev teh ciljev so Tuđman, takratni hrvaški obrambni minister Gojko Šušak, hrvaški general Janko Bobetko, Boban (vsi štirje že pokojni) ter omenjena šesterica sklenili dogovor. Uresničitev ciljev in s tem etnično čiščenje so izvajali pripadniki HVO, operacije pa so koordinirali člani združenega zločinskega naklepa.
Sodišče je v obrazložitvi še pojasnilo, da so obsojeni vedeli, da pomeni uresničitev ciljev izselitev Bošnjakov iz Hercegbosne in začetek etničnega čiščenja. Izvajanje tega zločina so začeli januarja 1993, ko je HVO začel izvajati vojaške akcije, ki jih je spremljalo izseljevanje Bošnjakov in organizirano priseljevanje Hrvatov iz osrednje Bosne, prostovoljno ali pod prisilo. To je trajalo do aprila 1994.
Zahtevno in dolgo sojenje
Odvetniki obsojenih so že napovedali pritožbo. Ob tem so povedali, da bodo izpodbijali tudi ugotovitev o obstoju združenega zločinskega podviga. Odvetnik Prlića Michael Karnavas je ob tem ocenil, da pomeni sodba tudi obtožnico proti Hrvaški. Če v pritožbenem postopku ne bodo mogli ovreči dokazov, bi po njegovi oceni BiH lahko tožila Hrvaško pred mednarodnim kazenskim sodiščem.
To sojenje je bilo eno največjih in najzahtevnejših na haaškem sodišču. Začelo se je aprila 2006, zaključni govori pa so bili podani pred več kot dvema letoma, marca 2011.
