Vesoljski programi ZDA, Rusije, Kitajske in Japonske niso namenjeni zgolj spoznavanju vesolja, temveč tudi bolj zemeljskim zadevam. Sem spadajo tudi poskusi s semeni različnih rastlin, na katera spodbudno delujeta tako zmanjšana težnost kot tudi kozmično sevanje.
Razni sateliti, polni semen in koristnih mikroorganizmov, že vrsto let krožijo okoli Zemlje, znanstveniki pa proučujejo, kako bolj ali manj dolgo bivanje v vesolju vpliva na te organizme. Odgovore na to vprašanje so iskali tudi v Nasinem projektu SyNRGE, kjer jih je še posebno zanimalo, kako v teh razmerah poteka povezovanje semen in koristnih bakterij.
Vesoljska zelenjava Kitajski satelit Shijian 8 je pred leti v orbito ponesel 250 kilogramov semen rastlin in trosov gob, ki so bili dva tedna izpostavljeni kozmičnemu sevanju in mikrogravitaciji. Potem jih je pristajalna kapsula pripeljala nazaj na Zemljo, semena pa so prevzeli znanstveniki, ki so iz njih vzgojili rastline. Te so se izkazale za bistveno bolj odporne, njihovi donosi pa za višje. Kitajski znanstveniki so v vesolju že mutirali nekaj vrst riža in pšenice, semena pa so posejali na več kot pol milijona hektarjih. Pridelek je bil obilnejši kot pri običajnih vrstah. Tako imenovana vesoljska semena so bogatejša tako z vitamini kot z železom in cinkom. Enako velja tudi za semena zelenjave, saj sta paradižnik in paprika iz vesoljskega semena precej večja. |
Prilagodljiva semena
»Tako kot se morajo astronavti prilagajati na življenjsko okolje, kjer je težnost drugačna, to delajo tudi preostala živa bitja, kamor spadajo bakterije in semena,« je povedal dr. Michael Roberts, eden izmed raziskovalcev pri projektu SyNRGE. Da manjša težnost v vesolju ugodno vpliva na razvoj semen, ni novost, niti ne spoznanja o večji odpornosti in donosnosti poljščin iz semen, vzgojenih v vesolju. V poskusu so tokrat uporabili seme in bakterijo, s katero živita v koristnem sožitju.
Poskus so razdelili na dva dela. V prvem so s posadko, ki je z raketoplanom peljala opremo na Mednarodno vesoljsko postajo, tja poslali tudi petdnevna semena. Polovico so nato astronavti na postaji v razmerah z zmanjšano težnostjo cepili z bakterijami, polovice pa ne. Potem so jih vrnili nazaj na Zemljo, kjer so v laboratorijih ugotavljali, kakšen je bil učinek.
Vloga genov
V drugem poskusu so spet razdelili semena in bakterije na dva dela. Prva polovica je v razmerah z zmanjšano težnostjo klila in se razvijala na Mednarodni vesoljski postaji, druga pa na Zemlji. Po določenem času so obe polovici uskladiščili v hladilnicah, da bi jih po vrnitvi na Zemljo posadili v rastlinjak in opazovali, ali je med obema skupinama kakšna razlika.
»Razlika v aktiviranju določenih genov je v razmerah zmanjšane težnosti precejšnja. Zdaj podrobneje proučujemo vlogo teh genov, ki se tako odzivajo na gravitacijo, in kaj vse je še povezano s tem. Prijetno smo bili presenečeni nad dejstvom, da so vsa semena, ki smo jih poslali v vesolje, tam tudi uspešno kalila,« je povedal Roberts.
