WASHINGTON – Ko je posebni pristajalni žerjav v ponedeljek nekaj minut po sedmi uri zjutraj s tehnično zahtevnim manevrom omogočil varni pristanek Nasine robotske sonde Curiosity na površje Marsa, so si Nasini strokovnjaki na Zemlji oddahnili. Če ta tvegani pristanek ene najzahtevnejših in najdražjih misij ne bi uspel, bi raziskave planeta zastale vsaj za desetletje.
| Slovenska imena na Marsu Na posebnem čipu, ki ga Curiosity prevaža po Marsu, so tudi imena 1,246.445 Zemljanov, med njimi je več kot 1300 Slovencev, ki so na Naso poslali svoje podatke. Poleg tega so na posebnem natečaju zbirali eseje in fotografije ljudi, na čipu je skeniran tudi avtoportret Leonarda da Vincija. |
»Veličastno, vidimo roverjevo senco na Marsu!« je vzkliknil Robert Manning, glavni inženir odprave z uradnim imenom Mars Science Laboratory, ki je doslej stala več kot dve milijardi evrov. Po sedmih minutah strahu, kolikor je trajalo tehnično izjemno zapleteno spuščanje robotskega vozila z dragoceno znanstveno opremo, je sonda Curiosity pristala na ravnini ob vznožju 5500 metrov visoke gore Aeolis Mons sredi kraterja Gale. Ekipa strokovnjakov v Nasinem nadzornem središču v Pasadeni je začela slaviti.
Ogromno znanstvene opreme
Kmalu po pristanku so na Zemljo prispele prve črno-bele fotografije, ki jih je posnela ena od kamer na roverju. Poleg glavne kamere na jamboru, ki še ni dejavna, jih je na vozilu še 12, od katerih jih bo šest skrbelo za navigacijo. Nekaj dni zatem je Nasa objavila prve barvne fotografije in panoramske posnetke kraterja, ki ima premer preko 150 kilometrov. Curiosity se prve dni še ni premaknila, saj strokovnjaki še preizkušajo delovanje opreme in zveze z Zemljo.
Šestkolesnik je težak skoraj 900 kilogramov, napaja ga radioizotopni termoelektrični generator. Pravijo, da je raziskovalne opreme veliko več, kot je je bilo na obeh njegovih predhodnikih, Opportunity in Spirit, skupaj – desetih merilnih in analitskih instrumentov ter petnajstkrat več znanstvene opreme. V naslednjih dneh bo rover s posebno robotsko roko vzel prve vzorce tal v kraterju Gale in jih analiziral.
Po načrtih naj bi se na pot odpravil konec avgusta oziroma v začetku septembra. Zdaj je sonda Curiosity po ocenah strokovnjakov od pobočja oddaljena nekaj kilometrov, tako da bo pot do tja trajala kar nekaj tednov. Največja hitrost, ki jo zmore šestkolesnik, je 90 metrov na uro, vendar se bo po površju Marsa premikal s precej manjšo, a bolj varno hitrostjo, in sicer okoli 30 metrov na uro. V dveh letih naj bi rover prevozil približno 20 kilometrov.
