OSLO – Med nominiranci za Nobelovo nagrado za mir so – oziroma naj bi bili, saj je vse neuradno – letos tudi milijarder in eden od republikanskih kandidatov za predsednika ZDA Donald Trump, prebivalci grških otokov, ki pomagajo obupanim migrantom, nemška kanclerka Angela Merkel, papež Frančišek in žvižgač Edward Snowden.
Rok za vložitev nominacij za najprestižnejšo nagrado na svetu, ki je lani pripadla štirim Tunizijcem, ker so pomagali svojo državo popeljati na pot miru in demokracije, se je iztekel v ponedeljek.
Kot vedno so imena nominirancev – vsaj kar se norveškega odbora, ki nagrade podeljuje, tiče – strogo varovana skrivnost, a tisti, ki so vložili nominacije, imena svojih favoritov smejo razkriti.
Spletna peticija, ki poziva k Nobelovi nagradi za prebivalce grških otokov v Egejskem morju, kamor iz sosednje Turčije že mesece dnevno prihaja na tisoče migrantov, je do ponedeljka zbrala kar 630.000 podpisov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
A kot dodaja, je tu vsaj ena težava, saj lahko nagrada pripade največ trem nagrajencem. Predlagatelji – člani grške akademije znanosti – so to rešili tako, da so izpostavili tri imena: 85-letno otočanko Emilio Kamvisis in ribiča Stratisa Valiamosa z Lezbosa ter hollywoodsko igralko Susan Sarandon, ki je kot prva svetovna zvezdnica obiskala grške otoke.
Moč kot grožnja
Med nominiranci je po pisanju AFP tudi papež Frančišek, in sicer zaradi osveščanja, da moramo ljudje v imenu varovanja okolja nujno zajeziti potrošništvo in pohlep.
Trump – ki sicer s svojimi izjavami, kot je ta, da bi bilo treba vsem muslimanom prepovedati vstop v ZDA, vzbuja prej obsodbe kot pa pohvale – naj bi bil nominiran zaradi svoje »energične ideologije miru skozi moč«, saj uporablja moč kot grožnjo oziroma kot orožje odvračanja nasproti skrajnemu islamu, Islamski državi, jedrskemu Iranu in komunistični Kitajski.
Med nominiranci sta poleg tega še nemška kanclerka, ki je že lani veljala za eno od favoritinj, in Snowden, ki je svetu razkril umazane skrivnosti množičnega ameriškega nadzora nad telekomunikacijami in je prav tako za enega od favoritov veljal že v preteklih letih.
Tu so med drugimi še pogajalca Ernest Moniz iz ZDA in Ali Akbar Salehi iz Irana, ki sta odločilno pripomogla k zgodovinskemu dogovoru o iranskem jedrskem programu, ter kolumbijski mirovni pogajalci s predsednikom Juanom Manuelom Santosom in z uporniškim vodjo Timoleonom Jimenezom na čelu.
Nobelov inštitut sprejme vse veljavne nominacije, tako da uvrstitev med nominirance dejansko še nič ne pomeni, izpostavlja AFP. Pet članov odbora, ki lahko predlagajo tudi svoje kandidate, se bo sicer prvič sestalo 29. februarja, zmagovalca pa bodo razglasili šele oktobra.
