Še drugih pet veličastnih

Danes pa se bomo znova prelevili v Indiano Jonesa in vdihnili zgodovino še na petih znamenitih arheoloških najdiščih, ki vsako leto privlačijo stotisočglave (ali pa kar milijonske) množice.

Kipi Velikonočnega otoka: na enem od najbolj izoliranih krajev na svetu se skriva tudi ena od največjih skrivnosti, ki še danes begajo raziskovalce. Otočku sredi Tihega oceana namreč kraljuje 887 moaijev, velikanski monolitov, izklesanih po podobi človeka. S svojimi velikanskimi obrazi s praznimi očesnimi vdolbinami predstavljajo mitološka bitja, božanstva ali pa prednike, saj naj bi stali na grmadah, kjer se je sežigalo rajne. Približno 390 še stoječih se jih je skupaj z večino otoka leta 1995 znašlo na seznamu Unescove kulturne dediščine, izklesalo pa jih je starodavno polinezijsko ljudstvo Rapanui. Najvišji sega skoraj 10 metrov v višino in tehta 82 ton, preostali pa so večinoma izklesani iz 10-tonskih vulkanskih skal. Vstopnina v nacionalni park bo vsakomur osušila denarnico za 45 evrov, ob čemer pa je treba vzeti v zakup tudi izjemno drag polet iz Čila do skrivnostnega otoka.

Pompeji: ena od najbolj obiskanih zanimivosti Italije, ob kateri se dva milijona in pol turistov na leto potopi v preteklost, privlači obiskovalce že četrt tisočletja, skoraj vse od naključnega odkritja leta 1748. Ostanki nekdaj cvetočega mesta v Rimskem imperiju, ki je zraslo v 6. ali 7. stoletju pred našim štetjem, so pred 17 leti postali del svetovne kulturne dediščine, saj nobena arheološka najdba doslej ne razkriva življenja starodavne civilizacije v določenem trenutku tako jasno kot kraj, ki je ostal okamnel v času. Kot kraj, ki ga je 24. avgusta 79 pokopala od štiri do šest metrov debela plast vulkanskega pepela in lave. Vstopnica stane 11 evrov, lahko pa se odločimo za devetaka dražjo, s katero pa bomo lahko raziskovali pet arheoloških najdišč, ob Pompejih tudi bližnje starorimsko mesto Herculaneum.

Delfi: grško mesto, ki je v helenističnih časih veljalo za središče sveta, je med ljubitelji zgodovine in mitologije znano predvsem po Apolonovem templju, najpomembnejšem preročišču starega sveta. Tu so svečenice do zaprtja templja leta 390 napovedovale prihodnost. Prva izkopavanja ruševin – najstarejši ostanki segajo več kot 3000 let v preteklost – so se začela leta 1892, Unescov pečat pa so pridobile slabo stoletje pozneje, leta 1987. Za ogled bližnjega muzeja bomo odšteli šest evrov, lahko pa se odločimo za tri evre dražjo vstopnico, s katero lahko ostanke proučimo prav na najdišču. In si ob slovitem templju ogledamo še amfiteater, stadion, telovadišče.

Leptis Magna: pred 3000 leti je v neposredni bližini današnjega libijskega mesta Homs ob sredozemski obali zraslo mesto, prvi dve stoletji našega štetja pomemben del Rimskega imperija, a je v 7. stoletju propadlo in so ga vse do začetka 20. stoletja prekrivale peščene sipine. Zaradi česar lahko v Leptis Magni z izjemno ohranjenimi slavolokom, baziliko, amfiteatrom, stebričnimi ulicami – od leta 1982 na Unescovem seznamu svetovne dediščine – začutimo utrip rimskega življenja pod vročim afriškim soncem. Za ogled amfiteatra bomo ošteli okoli dva evra, enako nas bo oskubel vstop v bližnji muzej, ob čemer pa ne smemo pozabiti tudi na okoli 30 evrov, kolikor jih je treba odšteti za obveznega vodnika.

Baalbek: na kraju danes večinsko muslimanskega mesta so svoje sledi sprva pustili Feničani, toda mesto je pred dvajsetletjem pridobilo Unescov pečat zaradi največjega kompleksa starorimskih templjev. V dveh stoletjih so zrasli Bakhov, Jupitrov in za javnost trenutno zaprt Venerin tempelj, pri izgradnji pa naj bi sodelovalo približno 100.000 sužnjev. Verjetno najzanimivejši Jupitrov tempelj so zgradili iz tudi 1200 ton težkih kamnitih blokov, največjih, kar se jih je kadar koli uporabilo pri gradnji. To si lahko na lastne oči ogledamo za okoli šest evrov.