Satanski stihi 
spet burijo duhove

Satanski stihi indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja so se po 27 letih spet znašli v medijih. Savdska Arabija je pred dnevi na razgovor poklicala veleposlanika Češke in zahtevala, da njegova vlada ustavi prodajo ponatisa romana, češ da to žali muslimane in islamsko vero. Pri češkem knjižnem založniku Paseka so bili nekoliko presenečeni, saj so Satanske stihe ponatisnili že aprila, a se ni nihče pritožil, celo več, prodali so skoraj vse izvode. Direktor družbe Filip Mikeš je poudaril, da so izdali kar enajst Rushdiejevih del in da bodo to počeli še naprej. Res pa je, da so ime prevajalca objavili pod psevdonimom.

Rushdie proti cenzuri

Satanski stihi so po izidu 1988. razburili muslimane po svetu, in ti so knjigo, ne da bi jo dejansko prebrali, razglasili za svetoskrunsko in žaljivo. Zdaj že pokojni iranski verski voditelj ajatola Homeini je leto pozneje celo razglasil fatvo, versko sodbo, s katero je Salmana Rushdieja obsodil na smrt, zaradi česar se je pisatelj devet let skrival. Od tedaj so ljudje, povezani s tem delom, doživeli več napadov muslimanskih skrajnežev; najslabše jo je odnesel japonski prevajalec Satanskih stihov, ki so ga 1991. zabodli do smrti.

Savdijci pa niso edini, ki so se odločili ukrepati v teh jesenskih dneh. Iran letos bojkotira sloviti frankfurtski knjižni sejem, potem ko so v Teheranu izvedeli, da bo na njem nastopil tudi 68-letni Salman Rushdie, ki promovira svojo novo knjigo Dve leti, osem mesecev in 28 noči, katere naslov se navezuje na slovito zbirko arabskih ljudskih pravljic, pripovedk, novel in anekdot z naslovom Tisoč in ena noč. Že postavljene iranske stojnice na največjem knjižnem sejmu na svetu so tako ostale prazne.

Rushdie je v Frankfurtu poudaril, da si ni predstavljal, da bo svoboda izražanja v teh časih spet prišla pod takšen udar, pri čemer je mislil na januarski krvavi napad islamistov na uredništvo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo, v katerem je bilo zaradi »žaljivih« karikatur na račun islama ubitih 12 ljudi. »Omejevanje svobode izražanja ni le cenzura, ampak tudi napad na človeško naravo. Preprečuje nam biti to, kar smo,« je sklenil.