Sadist ali vesoljec, to je zdaj vprašanje

Velja za eno najbolj skrivnostnih knjig na svetu. Stoletja star rokopis je zapisan v neznanem ali zakodiranem jeziku in še nihče ga ni razvozlal, niti najslavnejši kriptografi ne. Znanstveniki si že leta belijo glave z Vojničevim rokopisom (Voynich Manuscript), zaradi zanimive kombinacije elegantnih zapisov in risb nenavadnih rastlin mnogi menijo, da ima magično moč. Staro knjigo hranijo v trezorju na univerzi Yale, v tamkajšnji knjižnici Beinecke, le občasno jo primejo v roke.

Po desetih letih prizadevanja za dostop do rokopisa so pri majhni založniški hiši Siloe s severa Španije zadovoljni, saj so si zagotovili pravice do reprodukcije dokumenta. »Že samo dotik Vojničevega rokopisa je posebna izkušnja,« pravi direktor Juan Jose Garcia v svoji pisarni v Burgosu, nekaj ulic od slavne gotske katedrale. »Knjiga ima izjemno avro skrivnostnosti, ko jo vidiš prvikrat... napolni te s čustvi, ki jih je težko opisati.« 
Založniška hiša Siloe, ki se je specializirala za izdelavo faksimilov starih rokopisov, je kupila pravice za 898 natančnih kopij Vojničevega rokopisa – tako natančnih, da bodo na reprodukcijah sleherni madež, luknja ali zalepljena raztrganina v papirju. Družba vselej izda 898 replik vsakega dela – številka je palindrom, bere se od spredaj in zadaj enako –, po uspehu prvega faksimila, ki so ga izdali v 696 izvodih (še en palindrom). Izvod bo stal od 7000 do 8000 evrov, približno 300 prednaročil že imajo.

Raymond Clemens, upravitelj knjižnice Beinecke, pravi, da se je Yale odločil za izdelavo faksimilov zaradi velikega števila ljudi, ki so se hoteli posvetovati o rokopisu in ga proučevati. »Sklenili smo, da bo imel za one, ki jih to zanima, faksimile prav tak videz in bo dajal prav tak občutek kot izvirnik,« pravi. »Obenem bodo lahko muzeji in knjižnice imeli svoj učbeniški izvod in tudi mi bomo imeli svojega, da ga bomo lahko tudi zunaj knjižnice pokazali študentom in vsem, ki jih zanima.«

Leonardo in vesoljci

Rokopis je poimenovan po poljsko-ameriškem bibliofilu in starinoslovcu Wilfridu Voynichu (rodil se je kot Michał Wojnicz), ki ga je kupil okoli leta 1912 iz zbirke knjig v lasti jezuitov v Italiji, sčasoma pa ga je dal na vpogled javnosti. Teorij o tem, kdo ga je napisal in kaj pomeni, je ogromno. Dolgo je veljalo, da je delo angleškega meniha iz 13. stoletja, frančiškana Rogerja Bacona, ki je zaradi zanimanja za alkimijo in magijo končal v ječi. Ko so rokopis analizirali z ogljikom, je ta teorija odpadla, ker so ugotovili, da je nastal med letoma 1404 in 1438. Drugi govorijo o mladem Leonardu da Vinciju, nekateri o avtorju, ki je pisal v zakodiranem jeziku, da bi se izognil inkviziciji, spet tretji o do podrobnosti izdelani šali in celo vesoljcu, ki je knjigo pustil, ko je zapuščal naš planet.

Tako kot avtor je skrivnostna tudi vsebina, pravzaprav še bolj, kajti rastlin, ki so narisane, nikdar niso identificirali niti astronomske karte ne razkrivajo veliko, prav tako ne ženske. Je v knjigi ključ do večne mladosti? Ali gre preprosto za zbir zelišč in receptov?

Mnogi so poskušali razvozlati rokopis, tudi vrhunski kriptografi, kot je William Friedman, ki je med drugo svetovno vojno pomagal dešifrirati japonsko kodo.

Knjigo bodo postarali

Knjižnica Beinecke vsak mesec dobi na tisoče elektronskih sporočil ljudi, ki trdijo, da so dekodirali rokopis, pravi Rene Zandbergen, vesoljski inženir, ki vodi cenjen blog o rokopisu. »Več kot 90 odstotkov dostopov v digitalno knjižnico je za Vojničev rokopis,« pravi.

Knjiga ima več kot 200 strani, Siloe pa bo prve kopije izdelal v 18 mesecih: proces se je začel aprila, ko je fotograf na Yalu naredil podrobne posnetke izvirnika. Pri založniškem podjetju zdaj izdelujejo poskusne izvode, preden se bodo zares lotili tiskanja strani, in sicer tako, da bodo zapisi in risbe videti – resnični. Papir, ki ga uporabljajo (izdelan je iz paste, ki jo je razvilo podjetje), so na poseben način obdelali, da daje občutek pergamenta, na katerem je spisana knjiga. Ko bodo vse strani natisnjene, jih bodo zvezali in jih postarali. Poskrbeli bodo tudi za vse nepravilnosti, poškodbe, ki jih bodo ustvarili s posebnim orodjem, proces pa ostaja skrivnost, pravi Garcia, ki se je v prostem času poskušal v kriptografiji. »Pravimo mu Vojničev izziv. Moj poslovni partner pravi, da bi lahko bil avtor rokopisa sadist, saj nas je potegnil v to skrivnost.«