ARBITRAŽA

Sabor vladi naročil začetek izstopa iz arbitražnega postopka

Objavljeno 29. julij 2015 16.04 | Posodobljeno 29. julij 2015 16.06 | Piše: STA, Mo. S.

Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi vladni predlog odločno podprli.

ZAGREB – Hrvaški sabor je danes soglasno izglasoval sklep, s katerim vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, saj da je Slovenija bistveno kršila njegove določbe. Za je glasovalo vseh 141 prisotnih poslancev. Sabor sicer šteje 151 poslancev, za potrditev sklepa pa je bila potrebna dvotretjinska večina.

Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi vladni predlog odločno podprli. Kot so poudarjali, je namreč napaka slovenske strani nepopravljiva in treba je zaščititi hrvaške nacionalne interese. Po uvodnem nagovoru premierja Zorana Milanovićaimage, ki je predstavil predlog vlade za izstop iz arbitražnega postopka, je pred poslance v saboru v imenu hrvaške vlade stopila še hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Izpostavila je, da je Hrvaška želela reševati spor o meji s Slovenijo na arbitražnem sodišču, a se je pokazalo, »da je to nemogoče in da bodo morali poiskati drug način«. Spomnila je, da je za stari hrvaški predlog, da bi spor reševali na Meddržavnem sodišču v Haagu, tudi danes potrebno soglasje obeh strani.

Težava je kršitev sporazuma, ne sporazum sam

Pusićeva je zavrnila tezo, da je do izbruha afere zaradi nedovoljene komunikacije med nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik prišlo, ker naj bi se arbitražni postopek končal v škodo Hrvaški. »Menim, da je popolnoma nasprotno. Če bi slovenska stran menila, da lahko dobi vse, kar si želi, sporazuma ne bi kršila. Nimamo težav zaradi arbitražnega sporazuma, ampak zaradi njegove kršitve,« je izjavila ministrica, ki bo vodila postopke za izstop iz arbitražnega postopka, če bo sabor danes pooblastil vlado za začetek tega postopka na podlagi Dunajske konvencije.

Sledila je razprava, v kateri so nastopili predstavniki poslanskih skupin v saboru in drug za drugim podprli vladni predlog o izstopu iz arbitražnega postopka. Med drugimi je Dragutin Lesar v imenu Hrvaških laburistov – stranke dela (HL) dejal, da je arbitražni postopek politično in moralno diskreditiran, ker je ogroženo zaupanje v arbitražno sodišče in so bila kršena pravila delovanja sodišča. Lesar je ocenil, da nikakršne spremembe arbitrov ne morejo povrniti zaupanja v arbitražni postopek, ker da so kompromitirani zapisi postali tudi sestavni del dokumentacije sodišča. Po njegovem mnenju zamenjava sodnika ne pomeni, da so odstranjeni tudi vzroki za kršitev tajnosti postopka. Obstaja Meddržavno sodišče in Hrvaška mora vztrajati, da postopek poteka na tem sodišču v Haagu, ne glede na to da se slovenskim uradnikom zdi, da mednarodno sodišče »ni dovolj fleksibilno«.

Kosorjeva: Postopek je nepovratno porušen

Neodvisna poslanka Jadranka Kosor je spomnila na okoliščine, ki so pripeljale do arbitražnega sporazuma, ki ga je leta 2009 kot premierka podpisala s tedanjim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. Ocenila je, da je arbitražni postopek nepovratno porušen, ter izpostavila, da slovenska stran sploh ni poskusila zanikati dejanj Sekolca in Drenikove. Meni, da je tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec kršil 10. člen arbitražnega sporazuma s svojimi izjavami o neuradnih izidih arbitraže. Kot je dodala, sta poleg Sekolčeve vprašljivi vlogi še dveh arbitražnih sodnikov, Gilberta Guillauma in Bruna Simma. »To, da so prijatelji v Sloveniji izbrali novega arbitra, za nas nič ne pomeni. To je, kot da bi na hišo s porušenimi temelji poskusili postaviti novo streho,« je dejala.

Predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je bil notranji minister v vladi, ko je bil podpisan arbitražni sporazum s Slovenijo, je izpostavil, da slovenska stran ni spoštovala sporazuma ter da je šlo za poskus prevare. Ocenil je, da so bili med »nujno in panično« izbiro novega sodnika kršeni tudi slovenski zakoni. Kot je izpostavil, je namen hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka zaščita hrvaških nacionalnih interesov in mednarodnega prava kot temelja mednarodnih odnosov, tudi v EU. Napovedal je, da si bo HDZ prizadevala za dobrososedske odnose, ki bodo temeljili na spoštovanju zakonov in medsebojnem upoštevanju. »Nikoli ne bomo zahtevali niti milimetra tujega, a ne bomo dovolili, da nam vzamejo naše,« je dejal Karamarko. Pozval je poslance, naj obvežejo aktualno in vse prihodnje vlade, da morajo z vsemi pravnimi, političnimi in diplomatskimi sredstvi zaščititi nacionalne in državne interese ter ozemeljsko celovitost Hrvaške.

Deli s prijatelji