S Titom kmalu 
prvi turisti do Marsa

Ameriški milijonar in prvi vesoljski turist Dennis Tito je pred nekaj dnevi razkril svoj načrt, ki bo omogočal financiranje prvega komercialnega vesoljskega poleta proti Marsu. Celotna zamisel se vrti okrog že preizkušenih in obstoječih vesoljskih prevoznih sistemov, ki sta jih industrija in Nasa razvili za Mednarodno vesoljsko postajo.

Zasebni vesoljski program, imenovan Inspiration Mars, podpira tudi istoimenska fundacija, ki je že podpisala poseben sporazum z Naso in Amesovim vesoljskim centrom za ovrednotenje sistema za toplotno zaščito, ob tem so sklenili tudi možnost črpanja Nasinega znanja, izkušenj in tehnologij. Ta zasebni vesoljski program od Nase torej ne želi dobiti finančnih sredstev, temveč samo partnerski odnos na področju različnih tehnologij. Vizionarski Tito bo prvi dve leti sam podpiral program, nato pa se bo poskušal zanašati na ustrezno in dobro zunanjo podporo. Inspiration Mars bo izjemno skromen, varčen ter preprost vesoljski program, ki naj bi bil stroškovno sprejemljiv in tako ne bo sledil Nasinemu, ampak bolj izzivalnemu, tveganemu in pionirskemu duhu. Tito poudarja, da bo šlo za ameriško vesoljsko misijo, ne mednarodni vesoljski program.

501 dan 
dolgo potovanje

Čez manj kot pet let naj bi proti rdečemu planetu poslali dvočlansko posadko, moškega in žensko, ki bi bila lahko tudi zakonski par. Polet bi potekal v okviru t. i. hitre poti letenja ali trajektorije proste vrnitve, ko bi vesoljska ladja obletela Mars na razdalji 160 kilometrov in se nato usmerila proti domačemu planetu. Predvideni čas izstrelitve in začetka pionirskega poleta je 5. januar 2018: datum ni bil izbran naključno, temveč zaradi edinstvenega položaja ali izstrelitvenega okna, ko položaj Zemlje in Marsa omogoča ta kar 501 dan dolg polet v velike vesoljske globine.

»Če zamudimo ta datum, izgubimo tudi možnost, da v kratkem postanemo medplanetarna vrsta,« navaja novinar Miles O'Brien, ki je javnosti predstavil pobudo o tem programu. Če bodo zamudili zgodnje izstrelno okno v letu 2018, se naslednja možnost potovanja po trajektoriji proste vrnitve namreč ponuja šele leta 2031. Treba je poudariti, da ga po tem, ko je vesoljsko plovilo enkrat na poti proti Marsu, ni več mogoče preprosto obrniti in vrniti na Zemljo, saj mora prepotovati celotno pot.

Vesoljska avanturista bi z Zemljinega površja proti orbiti dvignila močna satelitska nosilna raketa delta IV heavy ali falcona 9 heavy, desettonska kapsula in napihljivi bivalni del pa bi kmalu po izstrelitvi usmerila prvo potovanje prve človeške posadke proti Marsu. Kar 227 dni bo potrebnih za potovanje do njega. Astronavta bosta v tem času med drugim izpostavljena nevarnostim sevanja, podaljšani izpostavitvi stanja mikrogravitacije in psihološkim učinkom bivanja v zelo majhnih ter tesnih bivalnih prostorih.

Ta vesoljski polet bo čisto nekaj drugega, kot so bili poleti astronavtov programa Apolla na Luno, posadka bo morala prevzeti določeno tveganje, lahko se celo zgodi, da bo zaradi morebitne izpostavitve sevanju zbolela za rakom. Po drugi strani se v obdobju načrtovanega poleta pričakuje minimum 11-letnega solarnega cikla ali obdobje mirnega Sonca, zaradi česar bo izpostavitev sevanju manjša.

Hrabra pustolovca, ki so bosta podala na pot, bosta imela zelo omejene količine vode in kisika, posadka bo to dvoje ponovno uporabljala, reciklirala bo tudi urin in znoj. Na krovu bo okoli 1360 kilogramov dehidrirane hrane, ki bo omogočala prehrano za dva za leto in pol.

Predvidoma 20. avgusta 2018 bo plovilo v razdalji 160 kilometrov opravilo polet mimo Marsa, nato pa nadaljevalo 274 dni dolgo potovanje proti Zemlji. Kapsula vesoljske ladje bo v našo atmosfero vstopila 18. maja 2019 s hitrostjo 14,2 kilometra na sekundo oziroma 51.120 kilometrov na uro. To bo znatno večja hitrost, s katero so se vračali astronavti programa Apollo, prva odprava z Marsa se bo tako vrnila z rekordno hitrostjo. Drzna napoved milijonarja je razumljivo naletela tudi na pomisleke. Skeptični in zadržani do tega zasebnega programa v prvi vrsti izpostavljajo kratek čas, potreben za uresničitev, po drugi strani pa izjemno veliko tveganje. Kako se bodo zadeve razvijale, bo seveda pokazal čas.