Zaplet z žabami, ki se je vlekel kar sedem let, je končno dobil sodni epilog. Pauli Marinaccio starejši je bil več let ujetnik v lastnem domu, saj se na smrt boji sluzastih živalc, žab, ki so naselile okolico njegovega doma, potem ko je podjetje na njegovo zemljo speljalo jašek za odvajanje odvečne vode in se je zato zemljišče spremenilo v pravo malo močvirje. Zdaj bo dobil visoko odškodnino.
Trpi za baterofobijo
Ko je Pauli leta 1998 kupil 16 hektarov veliko zemljišče v mestecu Clarence v severovzhodnem delu okrožja Erie v ameriški zvezni državi New York, je bilo to popolnoma suho. Po petih letih je na skrajnem robu zemljišča postavil hišo, medtem pa so leta 2000 na njegovo zemljo izpeljali omenjeni jašek. Po enem letu je bil poplavljen približno hektar zemljišča, leta 2006 že skoraj osem, tri leta pozneje pa jih je bilo delno pod vodo štirinajst. Zaradi obilice vode, njegovo rodovitno in suho zemljišče se je spremenilo v malo močvirje, so se tam naselile številne živali, kot so nadležni komarji in žabe. Morda se mnogim žabe ne bi zdele preveč moteče, vendar pa so za Marinaccia, ki trpi za baterofobijo (strahom pred žabami in krastačami), prava nočna mora. Kot majhnega otroka ga je namreč v njegovi rodni Italiji med vinogradi lovil moški s krastačo v rokah in vse od takrat se na smrt boji žab. Spomladi in poleti pa se žabice zaradi spremenjene pokrajine zbirajo okoli njegovega hišnega praga v velikem številu, zato si ne upa iz hiše in je tako rekoč ujetnik lastnega doma. »Na smrt sem prestrašen,« je o svoji fobiji povedal sodišču pred časom in dejal, da se po vrnitvi domov zvečer mnogokrat ne upa zapeljati v garažo, saj pred njo kar mrgoli omenjenih dvoživk. »Naravnost pred mojimi prekletimi vhodnimi vrati so,« je še dodal. Zaradi tega je bil 65-letnik večkrat prisiljen na pomoč poklicati sosede ali pa odraslo hčerko, ki živi več kilometrov stran, da je prišla k njemu in spodila nesrečne živali z njegovega dovoza. Da je njegova fobija res močna, priča tudi dogodek, ko je na enem izmed cestnih gradbišč plačal nekemu delavcu 65 dolarjev na uro, da ga je spremljal z vedrom v rokah in pred njim polovil vse žabe, ki so mu prišle na pot. Takrat je bila zemlja sicer suha, poleg tega pa so mu sodelavci obljubili, da ga bodo ščitili pred sluzastimi stvori, zato si je upal hoditi po zemlji. Ko pa so opravljali ogled stanja njegove zemlje za sodišče in je bila ta razmočena, se ni pustil prepričati o nasprotnem in je uradnike po poti spremljal z varne razdalje – iz kabine buldožerja.
Zaradi številnih nevšečnosti se je Marinaccio leta 2006 odločil, da bo tožil svoje mesto in podjetje, zaradi katerega je drenaža speljana na njegovo posest. Sodni proces se je vlekel kar sedem let, vendar je pred tedni končno dočakal epilog. Porota in sodnik so mu dosodili 1,6 milijona ameriških dolarjev odškodnine, poleg tega pa bo moralo mesto Clarence okoli njegove posesti izkopati jarke, ki bodo poskrbeli za izsušitev in po možnosti spremenili njegovo mokro zemljo nazaj v suho in rodovitno. Z izsuševanjem bodo odšle tudi Paulijeve neljube prijateljice žabe, na tej rodovitni zemlji pa bo pozneje menda pasel in redil krave. Ni znano, kaj bo naredil z denarjem od odškodnine, saj mu ga v življenju ne primanjkuje. Po migraciji v Ameriko je namreč z le nekaj razredi osnovne šole in brez znanja angleščine premagal veliko ovir in postal uspešen poslovnež, ki je z ustvarjanjem svojih podjetij za gradnjo cest, eno izmed njih je znano Accadia Site Contracting, postal milijonar.
