Sredi aprila so iz ruskega vesoljskega središča in izstrelišča Bajkonur s satelitsko nosilno raketo Sojuz 2-1B v vesolje poslali biosatelit Bion M1. Ta je v orbito okrog Zemlje spravil več vrst zelo različnih živih bitij in bo tam ostal 30 dni, nato pa se bo z živimi bitji vrnil na Zemljo.
V vesolju miši, mongolski skakači, gekoni, ribe, polži
Na krovu so miši, mongolski skakači, gekoni, ribe, polži in nekatere rastline in tudi mikroorganizmi. Znanstvenike zanima, kako se bodo živa bitja odzvala na tako zahtevno potovanje in bivanje v vesoljskem prostoru. Živali so v prirejenih kletkah (ribe v akvariju), temu so seveda prilagojeni ustrezni načini hranjenja.
Miši so po tri v kletki. Vsak dan jih šestkrat hranijo s pasti podobnimi hranili, obogatenimi z vitamini. Šestkrat na dan dobivajo tudi vodo.
Nosilna raketa je vesoljsko plovilo spravila v orbito okrog Zemlje po 10 minutah delovanja. To plovilo zdaj kroži na 575 kilometrih od Zemlje, kar je skoraj 200 kilometrov višje od mednarodne vesoljske postaje. Težko je kar 6266 kilogramov in sestavljeno iz kroglasto oblikovane povratne kapsule, servisnega modula in določenega sekundarnega tovora ali majhnih satelitov.
Glavno raziskovalno delo opravlja znani biomedicinski inštitut, ki je vrhunska raziskovalna organizacija. Strokovnjaki bodo spremljali vedenje živali prek videa in medicinske telemetrije. Kroglasti povratni del je pod tlakom in tam za 30 dni zagotavljajo ustrezno temperaturo in relativno vlago.
Znanstveniki na miših proučujejo, kako se živali odzovejo na stanje mikrogravitacije ali breztežnosti. Ravno tako jih zanima, kako se spreminjajo celice, tkiva in organi med dolgotrajnim vesoljskim poletom; kakšna je njihova odzivnost na kozmično sevanje in kako se živali po pristanku na Zemlji znova prilagodijo na njeno težnost.
Na satelitu je osem majhnih mongolskih skakačev. Znano je, da so zelo odporni proti zahtevnim življenjskim razmeram. Znanstvenike zanima, kako bodo reagirali na breztežnost, hkrati pa jih bodo primerjali z mišmi.
»Za živali so uporabili tako zahtevne in ostre selekcijske procese kot za astronavte,« pravi Pavel Soldatov, vodilni raziskovalec inštituta, in dodaja: »V naravi živijo v skupinah, družinah in ne morejo obstajati v izolaciji.«
Program Bion M1 upravlja Ruska zvezna vesoljska agencija, pri njem sodelujejo znanstveniki iz ZDA, Nemčije, Kanade, Poljske in Nizozemske, še nekatere države pa sodelujejo pri eksperimentih.
»Nasa je izbrala devet ameriških znanstvenikov, ki sodelujejo pri programu delitve bioloških vzorcev,« je povedal Nicola Rayl, upravitelj oddelka za vesoljsko biologijo Nasinega Amesovega vesoljskega centra. Raziskave glodavcev pri programu Bion M1 podpira Nasa. Gre za proučevanje učinkov vesoljskega potovanja na več vrst tkiv, krvnih žil, hrbtenico, sklepe in za gravitacijo občutljivo notranje uho.
Sekundarni tovor
Na krovu je tudi nekaj sekundarnega tovora, predvsem majhnih satelitov. Satelit BeeSat-2 vrste cubesat je kocka s stranico 10 centimetrov. Razvil in izdelal ga je berlinski inštitut za tehnologijo. Deloval naj bi vsaj pol leta. Satelit BeeSat-3 je enako velik kot njegov brat. Razvila ga je tehniška univerza iz Berlina. Satelit SOMPS je majhni cubesat, ki ga je razvil dresdenski inštitut za tehnologijo. Satelit OSSI-1 je razvil južnokorejski umetnik Song Hojun.
AIST je ruski satelit, ki so ga zasnovali in razvili ruski študentje in znanstveniki letalsko-vesoljske univerze v Samari. Težek je 39 kilogramov in naj bi deloval tri leta. Namenjen je meritvam geomagnetnega polja. Ravno tako naj bi proučeval delce velikih hitrosti naravnega in umetnega izvora.
Program Bion so začeli izvajati leta 1966. Namenjen je bil proučevanju učinkov breztežnosti na različna živa bitja. Od 1951. do 1960. je več psov, zajcev in miši poletelo na kratkotrajne suborbitalne polete. To je seveda samo skok v vesolje in ni enak potovanju po orbiti okrog Zemlje. Od leta 1960 so izvajali tudi poskusne orbitalne vesoljske polete živali, ki so bile priprava na polet prvega človeka, 12. aprila 1961 je bil prvi kozmonavt Jurij Gagarin.
Po prvem biosatelitu Kozmos 110 so od 1973. do 1996. izvedli 11 takih vesoljskih poletov, ki so trajali od pet do 22 dni. Bion M1 bo s 30 dnevi novi rekorder.
