MOSKVA, WASHINGTON – Rusija bo polotok Krim po nedeljskem referendumu hitro sprejela v Rusko federacijo in duma bo hitro izpolnila vse potrebne pravne pogoje za to, je danes napovedal podpredsednik ruske dume Sergej Neverov. »Ljudje so glasovali za ponovno združitev z narodom, s katerim so vedno živeli v eni državi,« je še komentiral.
Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, je po 75 odstotkih preštetih glasovnic za priključitev Krima Rusiji glasovalo 95,7 odstotka Krimovcev. Volilna udeležba je bila skoraj 82 odstotkov, je danes sporočil vodja krimske komisije za organizacijo referenduma Mihail Mališev.
Ta rezultat po mnenju Neverova govori sam zase. »To je odgovor vsem tistim, ki so se poskušali vmešavati v odločitev ljudstva o njihovi prihodnosti, o prihodnosti njihovih otrok,« je še dejal Neverov, sicer član Enotne Rusije predsednika Vladimirja Putina.
Krimski parlament bo že danes prosil za priključitev
Namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta Iljas Umakanov je dejal, da je parlament nagnjen k hitri potrditvi vseh potrebnih zakonov in dokumentov za ponovno združitev Krima z Rusijo.
Postopek je pred tem razložil predsednik spodnjega doma oziroma dume Sergej Nariškin. Krim bo Rusijo uradno zaprosil za priključitev in predsednik Putin bo o tem obvestil parlament, vlado in ustavno sodišče. Pripravila se bo meddržavna pogodba in ustavno sodišče bo pregledalo, ali je skladna z rusko ustavo.
Nerov sicer ni napovedal datumov, kdaj naj bi duma glasovala o sprejetju Krima v Rusko federacijo. So pa v dumi že prejšnji teden začeli razpravo o predlogu zakona, ki naj bi to omogočil. O zakonu naj bi glasovali v petek. Krimski parlament naj bi sicer še danes sprejel posebno deklaracijo, s katero bo zaprosil za priključitev Rusiji. Seja krimskega vrhovnega sveta naj bi se začela ob 10. uri po srednjeevropskem času
Duma bo potem pogodbo ratificirala in sprejela ustavni zakon za ime, meje in druge atribute nove ruske entitete. Nato bo treba spremeniti 65. člen ustave, ki navaja vse zvezne entitete Ruske federacije.
Kaj ponavlja Obama in kaj Putin
Ameriški predsednik Barack Obama in Putin sta v telefonskem pogovoru zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času vztrajala vsak pri svojem mnenju o legitimnosti referenduma o odcepitvi Krima od Ukrajine in priključitvi k Rusiji. Putin je vztrajal pri legalnosti referenduma, Obama pa je napovedal nove sankcije.
Obama je ponovil izjavo, ki jo je nekaj ur prej dala Bela hiša. Referendum krši ukrajinsko ustavo, potekal je pod pritiskom ruske vojaške okupacije in ne bo nikoli priznan od ZDA in mednarodne skupnosti. Skupaj z evropskimi partnerji so ZDA pripravljene povečati stroške Rusiji za njena dejanja.
Putin pa meni, da je bil referendum, na katerem se je velika večina udeležencev odločila za pripojitev Rusiji, povsem zakonit in v skladu z mednarodnim pravom.
Oba voditelja sta sicer namignila, da bi se bilo mogoče v prihodnje kaj dogovoriti. Putin je povedal, da mora opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pokriti vse ukrajinske regije, in ni grozil z dodatnim zavzemanjem ukrajinskega ozemlja.
Kerry po diplomatsko rešitev
Obama je dejal, da obstaja pot do diplomatske rešitve krize, vendar ne dokler ruska vojska nadaljuje vpade na ukrajinsko ozemlje. Velike vojaške vaje Rusije ob meji z Ukrajino pa da le povečujejo napetosti.
Državni sekretar ZDA John Kerry in ruski zunanji minister bosta po Obamovih besedah skupaj z ukrajinsko vlado nadaljevala prizadevanja za diplomatsko rešitev krize.
Na referendum se je iz Bruslja odzval tudi britanski zunanji minister William Hague in ga označil za norčevanje iz demokracije. Hague je evropske kolege pozval, naj pošljejo Rusiji močan signal, da bo izziv suverenosti Ukrajine nosil gospodarske in politične posledice. Urad britanskega premierja Davida Camerona je iz Londona sporočil, da ne priznava ne referenduma in ne izida.