MOSKVA – Nerešeni mejni spor med Slovenijo in Hrvaško o Piranskem zalivu bo vplival na ostale države v regiji. Tako poročanje vplivnega ruskega časopisa Komersant povzema srbski Kurir.
Kot navaja ruski časopis, nerešeno mejno vprašanje lahko vpliva na odločitev o širitvi EU in članstva v Natu na ostale države v regiji. Poročajo tudi, da je afera, ki je dokazala, da so slovenski predstavniki pri arbitražnem sodišču v Haagu nelegalno lobirali za dodelitev meje v Piranskem zalivu, odprla tudi druga boleča, nerešena vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako se je afera Piranleaks razširila do točke, da se je Hrvaška, navkljub opozorilom Evropske komisije, odločila, da odstopi od arbitražnega sporazuma. Taka odločitev bi lahko imela dolgoročne in negativne posledice za ves Balkan, piše Komersant in hkrati navaja, da ima Hrvaška za zdaj rešeno teritorialno vprašanje samo z Budimpešto. Z ostalimi sosedami Hrvaška še ureja mejne spore, s Srbijo glede meje na Donavi, z Bosno na Uni, s Črno goro na Prevlaci. Dokler vsi nedorečeni mejni spori ne bodo rešeni, bodo Hrvaške sosede zelo težko vstopile v EU kot tudi v Nato, poudarja ruski časopis.
Nesoglasja med Hrvaško in Slovenijo škodijo vsej regiji
Prav tako hrvaški analitik Branko Radun navaja, da nesoglasja med Hrvaško in Slovenijo lahko vplivajo na širitev EU v regiji.
Afero Piranleaks so sprožili prisluhi (posnetki) slovenskima predstavnikoma, arbitražnemu sodniku Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik, ki sta komunicirala o postopku in odločitvi, čeprav tega ne bi smela. Po objavi posnetkov je Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma, posledica pa je nova odprta fronta, ki se dotika vseh nerešenih mejnih sporov nekdanjih držav Jugoslavije.
Občutljiva tema
»Presenečen sem, da se tisti, ki so bili vpleteni v arbitražni postopek, niso zavedali, da jim morda prisluškujejo,« meni slovenski strokovnjak za informacijsko varnost Matej Kovačič. Kaj je še povedal, lahko preberete v intervjuju »Informacijska varnost je zadnje, kar državno upravo zanima«
.
Aleksandra Joksimović, predsednica Centra za zunanjo politiko Srbije, pa poudarja, da spor med Slovenijo in Hrvaško kaže in opozarja, kako zelo zahtevna in občutljiva tema je mejni spor. »Slovenija je v pristopnem procesu pokazala neke vrste zahtevnost do Hrvaške, ker je bila kot polnopravna članica EU v položaju, da je lahko narekovala pogoje. Enako bi lahko Hrvaška storila pri odprtih mejnih vprašanjih s Srbijo ali katero drugo državo,« pravi Joksimovićeva.
