BASEL – Več kot očitno gospodarska kriza ni pretresla žepov bogatunov, ki še vedno pridno zapravljajo svoje milijone za pregrešno drage predmete. Švicarska urarska industrija je lani dosegla rekordno prodajo 11,5 milijarde evrov, kar je za 19,2 odstotka več kot leto prej, letos pa pričakujejo še več zaslužka. V tem duhu se je včeraj v Baslu začel enotedenski sejem, na katerem se predstavljajo najbolj priznani in inovativni izdelovalci ur in draguljev.
Ustvarjalo jo je 17 parov rok
Na letošnjem Baselworldu bo osrednja atrakcija zapestna ura izdelovalca Hubolt, ki je vredna 3,8 milijona evrov. Izdelana je iz belega zlata in posuta s 1282 diamanti, med njimi je šest težjih od treh karatov. Dolgih 14 mesecev jo je ustvarjalo 17 mojstrov. Skupno ima diamantov za 140 karatov, narejena pa je v secesijskem slogu. Predsednik podjetja Jean-Claude Biver je razkril, da se je za uro že zanimalo več kupcev. »Vsi se trudijo izdelati še dražjo uro, glede na to, da je velikost zapestnih ur omejena,« je povedal Biver.
Kdo jo bo kupil?
Podjetje, ki je v lasti neke francoske korporacije, je že prej pritegnilo pozornost svetovne javnosti, ko so kot prvi izdelali uro za milijon dolarjev, približno 750.000 evrov, pozneje pa še uro za tri milijone dolarjev, 2,25 milijona evrov, ki so jo predstavili na istem sejmu. Slednjo je kupil mogotec iz Rusije. Kdo si bo privoščil najnovejšo rekorderko, bo pokazal čas, če se seveda ne bo preveč svetlikala in bodo urni kazalci ostali skriti v blišču pregrehe. Za primerjavo: reaktivno letalo znamke Honda stane le malo manj kot ura za petičneže. Izbira pa je vaša.
