ZAGREB – »Treba se je odmakniti od nje. Rezi, ki jih izvajajo Angela Merkel in drugi evropski politiki, so katastrofa. Temeljna težava v Evropi je pomanjkanje povpraševanja. In točno to so prinesli varčevalni ukrepi,« je v pogovori za hrvaški Globus povedal Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz.
Predava na ameriški univerzi Columbia, analize pa kažejo, da je četrti najvplivnejši ekonomist, ki se uvršča, denimo, tudi na prestižno Timesovo letvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Danes ga zanima tema globalne neenakosti, o tem je leta 2012 izdal tudi knjigo. Če je bil nekdaj blizu mednarodnim finančnim in monetarnim institucijam, danes analizira posledice kapitalističnega sistema, ki je vplival na svetovno ureditev.
Hrvaški Globus je s Stiglitzem govoril že pred tremi leti, še v času globoke recesije. In kaj pravi ekonomist danes? Da je za Evropo izgubljeno desetletje, da pa se poskuša ekonomiji dati nov zagon.
V zadnjih treh letih je finančna kriza spremenila način razmišljanja ljudi. Na vseh ravneh, vključno z znanstvenimi. Vseeno pa se ni vse dovolj spremenilo. Še vedno se ni odstopilo od neuspešnih modelov, je prepričan Stiglitz. Zgodile so se spremembe, ampak krize še ni konec. Pravi, da so bili standardni modeli slabi: niso predvideli niti rešili krize. Finančna kriza je zato izzvala tudi krizo na področju znanosti, nadaljuje in ob tem spomni, da je danes neenakost prepoznana kot velik problem, kar je priznal celo Mednarodni denarni sklad.
In v kakšnem stanju je Evropa danes? »Evropa si ni povsem opomogla. ZDA si niso popolnoma opomogle. Rast ni tolikšna, kolikšni so bili rezi v tej krizi,« je poudaril Stiglitz.
»Ko sem študiral, sploh nisem bil obremenjen s tem, ali bom dobil službo ali ne. Tedaj ni nihče razmišljal tako. Danes pa je situacija popolnoma drugačna,« je odgovoril na vprašanje, kako doživlja mlade, ki ga kot nobelovca pridejo poslušat na predavanja.