SKROMNO

Restavracija za revne 
v bogati Dohi

Objavljeno 15. maj 2015 17.56 | Posodobljeno 15. maj 2015 17.57 | Piše: S. I.

Veliko tujih delavcev v Katarju ves denar pošilja domov, tako da jim pogosto ne ostane dovolj niti za hrano.

Na zaprašenem robu rastoče katarske prestolnice nad skromno restavracijo, priljubljeno med začasnimi delavci, visi napis: »Če ste lačni ali brez denarja, jejte zastonj!!!« Šestnajst kilometrov proč od bleščečih se nebotičnikov v Dohi, enem najbogatejših mest na planetu, leži tako imenovana industrijska cona, kjer stojijo majhne delavnice, tovarne in poceni stanovanjski bloki.

Od središča katarske prestolnice in luksuznih trgovin, modnih butikov in dragih restavracij jo loči komaj 40 minut vožnje z avtom, toda industrijska cona, kamor zaide le malo turistov, je drugačni Katar, ki pa skrbi za delovno silo in material za na videz neustavljivo širitev bogate Dohe. Tukaj stoji tudi majhna restavracija Zaika, ki v bogati zalivski državi počne nekaj edinstvenega: ljudem, ki si ne morejo privoščiti toplega obroka, ponuja brezplačno hrano.

Ljudje potrebujejo hrano

»Ko sem videl napis, sem bil resnično ganjen,« pravi 47-letni solastnik lokala Šadab Kan iz New Delhija, ki v Katarju živi in dela že 13 let. Restavracija 24 ur na dan in sedem dni na teden ponuja »avtentične indijske specialitete iz srca Delhija«.

Potreba po brezplačni hrani je v Katarju še kako velika med tujimi delavci, ki za skromno plačilo garajo na gradbiščih in v težki industriji. V mali kraljevini v Perzijskem zalivu, ki šteje okoli 2,3 milijona prebivalcev, živi od 700.000 do milijon migrantskih delavcev. Organizacije za človekove pravice so doslej že večkrat kritizirale katarske družbe, ki tujim delavcem izplačujejo plače z zamudo – ali pa sploh ne. Katarska vlada se je pod pritiskom mednarodne skupnosti – pred svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2022 – zavezala, da bo prisilila podjetja, da delavcem nakazujejo plačilo na bančne račune.

In še tisti tuji delavci, ki prejmejo plačo (od 200 do 250 evrov na mesec), jo večinoma pošljejo domov, pravi nepalski mehanik Gufran Ahmed. »Tukaj je tako drago, da veliko ljudi nima hrane zase,« dodaja. Kakor pravi gostilničar – in filmar – Šadab Kan, je med strankami, ki pridejo po brezplačni obrok, največ gradbenih delavcev iz Indije, Nepala in Bangladeša. A to ni tako preprosto: veliko delavcev noče sprejeti zastonj obroka zaradi časti.

Deli s prijatelji