Rdeči zmaj izvidnica na rdečem planetu

Raziskovanje vesolja v zadnjih letih postaja vse bolj zanimivo tudi za zasebna podjetja, ki se, vsaj glede denarja, lahko kosajo celo z ameriško vesoljsko agencijo Nasa. Družba SpaceX, katere lastnik in glavni konstruktor je Elon Musk, je že več let velik zagovornik ne le raziskovanja Marsa, ampak tudi njegove kolonizacije. Nedavno pa je družba sporočila, da bo že leta 2018 v vesolje kar sama izstrelila zasebno sondo Red Dragon ali po naše Rdeči zmaj. Gre za varčno obliko pristajalnega modula brez človeške posadke, a bo hkrati najtežja takšna sonda doslej, ki se bo spustila na površino rdečega planeta. Z Zemlje bo proti Marsu poletela s pomočjo zasebne satelitske rakete Falcon Heavy, ki pa je še v razvoju.

Ideja o vsem skupaj se je pri vodilnih v SpaceX porodila že leta 2011, v letih 2013 in 2015 pa so nameravali zaprositi za finančno podporo v sklopu Nasinega programa Discovery, ki vključuje sorazmerno cenene, vendar ozko usmerjene vesoljske sonde, namenjene raziskovanju sončnega sistema. A dlje od namena ni šlo, na koncu za finančna sredstva niso kandidirali. To pa še ne pomeni, da so vse skupaj ustavili, saj so različni vesoljski strokovnjaki idejo še naprej proučevali. Ves ta čas pa so sodelovali tudi z znanim Nasinim Amesovim vesoljskim centrom v sklopu študije izvedljivosti programa vesoljske sonde, ki bi iskala sledi nekdanjega ali sedanjega življenja na Marsu.

Za to bi sprva uporabili vesoljsko kapsulo Dragon V1 ali njegovo prvo različico, ki se uporablja za pošiljanje tovora do Mednarodne vesoljske postaje in od nje nazaj na Zemljo. Drugo različico, Dragon V2, ki bo pošiljala do omenjenega vesoljskega oporišča tudi posadko, pa še razvijajo. 
Sonda Rdeči zmaj je predvidena predelava tega vesoljskega plovila v veliko sondo, namenjeno mehkemu pristanku na Marsu. Nadaljnja nadgradnja pa bi lahko bila namenjena tudi prevažanju tovora na Mars. Na planetu bi pristala s pomočjo toplotnega ščita in močnih zaviralnih raket – to bi lahko bila izvidnica človeške odprave na Mars.

Natančen pristanek brez padal

Po prvotnih načrtih bi imel spremenjen modul kapsule Dragon premer 3,6 metra, težo 6,5 tone, prostornino sedem kubičnih metrov, prevažal bi lahko tovor do ene tone. Med glavnimi inštrumenti bi bil sveder, ki bi zavrtal do enega metra globoko in tako iskal morebitno podpovršinsko vodo. Ocenjevali so, da bi bil strošek tega programa okoli 400 milijonov dolarjev, kar je tudi okvirna cena vesoljskih sond iz programa Discovery. K temu je treba dodati še od 150 do 190 milijonov dolarjev, kolikor bi bil strošek satelitske nosilne rakete in kapsule Dragon. Naloga te vesoljske sonde bi bila razviti tehnologijo, ki bi omogočala čim bolj varen in natančen pristanek na površini planeta.

Nato se je leta 2014 pojavila pobuda, da bi z Rdečim zmajem stroškovno učinkovito zbirali vzorce površine in jih z njim vrnili na Zemljo, saj bi bila na krovu mala večstopenjska raketa, ki bi pobrala in prevzela pripravljene vzorce, ki bi jih zbrala druga mobilna ali gibljiva robotska sonda (rover 2020). Ta mala raketa bi vzorce, ki bi bili shranjeni v posebni kapsuli, poslala nazaj na naš planet. A Nasa na koncu nobene od teh idej ni finančno podprla.

Pri SpaceX puške seveda niso vrgli v koruzo, saj so prvotno zamisel o Rdečem zmaju nekoliko spremenili, pri čemer pa je njegova osnovna ideja ostala ista. Ta je seveda predvidevala polet brez človeške posadke, a v obliki spremenjene kapsule Dragon. Ta kapsula danes ni več Dragon V1, ampak gre za Dragon V2, ki pa je, kot že rečeno, še v razvoju. Po predvidevanju strokovnjakov bi lahko kmalu, morda že naslednje leto, opravila prvi polet s posadko do Mednarodne vesoljske postaje.

Ob vsem je dobro omeniti še zanimiv sistem za pristajanje, ki zajema izjemno močan in robusten toplotni ščit in izjemno močne zaviralne ali retro rakete. Pri vsem skupaj ne bi več uporabljali zračnih blazin in padal. Znanstveniki želijo pri pristajanju Rdečega zmaja slediti le enemu cilju, in sicer čim bolj natančnemu pristanku na bolj zahtevnih območjih, kot denimo v višavjih in polarnih krajih. Program, za katerim stoji predvsem SpaceX, je s 30 milijoni dolarjev podprla Nasa. Vrednost celotne prve zasebne vesoljske sonde, namenjene raziskovanju Marsa, pa ocenjujejo na visokih 300 milijonov dolarjev.