Najnovejši televizijski oglas ameriške multinacionalke Procter & Gamble za sanitettne vložke v Indiji vsebuje vse klasične oglaševalske trike: mlada ženska, ki brezskrbno teče v snežno belih hlačah, preden brez težav zmaga na teniškem turnirju. A v nasprotju z drugimi oglasi za izdelke za žensko osebno nego se ta 30-sekundna reklama trudi razbiti tabuje glede menstruacije, ki še vedno veljajo v Indiji. Konča se s frazo »Dotaknite se vložene zelenjave«, ki se nanaša na vsesplošno prepričanje v tradicionalni indijski družbi, češ da se bo vložena zelenjava v kozarcu pokvarila, če se ga bo dotaknila ženska, ki ima mesečno perilo.
Pri Procter & Gamblu, ki si lasti nekaj največjih blagovnih znamk na svetu, pravijo, da jih je pretreslo, da v sodobni Indiji še vedno veljajo tako primitivna pravila. Nedavna raziskava družbe IPSOS je pokazala, da 59 odstotkov žensk, ki živijo v urbanem okolju, še vedno sledi napotkom svojih babic, da se ne smejo dotikati hrane, ko imajo menstruacijo. Praksa izvira iz prepričanja, da so v tem obdobju nečiste. Na podeželju morajo tiste, ki imajo mesečno perilo, spati in jesti ločeno od drugih članov družine. Drugi tabuji jim prepovedujejo stopiti v templje ali zalivati rastline, kot je bazilika, ki veljajo za svete.
Aditi Gupta, ki je pred dvema letoma postavila spletno stran menstrupedia.com, pravi, da so takšna prepričanja vkoreninjena v indijsko družbo. »Miti se prenašajo iz generacije v generacijo. In pri tem sploh ni pomembno, kako izobražen je kdo. Menstruacija je nekaj sramotnega, o čemer nihče noče govoriti,« pojasnjuje.
Guptova pravi, da so jo motivirale osebne izkušnje iz obdobja pubertete. »Čeprav sem živela v dobro stoječi družini, sem morala med menstruacijo uporabljati zavržene krpe, ki sem jih sama prala in znova uporabljala. Sploh ni šlo za ceno: vložke je sramotno kupiti,« pove.
Vendar Aditi Gupta ni brez zaveznikov. Tudi Arunačalam Muruganantam iz zvezne države Tamil Nadu želi izkoreniniti sramoto, ki spremlja menstruacijo. Nekdanjega varilca, zdaj socialnega podjetnika, je močno presunilo, ko je videl, kakšno umazano krpo uporablja njegova žena, ko ima menstruacijo, in odločil se je narediti poceni vložek za enkratno uporabo. Po letih raziskovanja, med katerim se mu je zaradi sramotnega dela odrekla celo lastna družina, je sestavil preprost strojček za izdelavo vložkov in jih tudi temeljito testiral. Zdaj njegove stroje uporabljajo že v 23 od 29 indijskih zveznih držav.
Kljub ponudbam večjih podjetij Muruganantam patenta ni prodal in s stroji oskrbuje indijske organizacije za žensko samopomoč. Kakor pravi, je največje plačilo dobil, ko ga je poklicala ženska iz odmaknjenega Utar Pradeša, ki je kupila njegov strojček, in mu povedala, da je s prodajo vložkov zaslužila dovolj denarja, da lahko pošlje hčer v šolo. Ko je njegovo delo postalo znano in spoštovano, se je po petih letih in pol pobotal tudi z ženo in materjo.
