Rak mu je vzel penis, zdaj ima darovanega

Rekonstruktivna kirurgija je odprla novo poglavje: potem ko so lani prvič v zgodovini presadili penis v Republiki Južni Afriki, so uspeh ponovili v ZDA, kjer upajo, da bodo lahko s takšnimi posegi pomagali številnim poškodovanim vojnim veteranom.

Led je prebil poslovnež Thomas Manning, 64-letnik, ki je izgubil ud zaradi raka, v 15-urni operaciji minuli teden pa so mu v bolnišnici v Halifaxu v ameriški zvezni državi Massachussets vrnili moškost in upanje, da mu bo darovani organ omogočil normalno uriniranje in morda celo spolno zadovoljitev. Izurjena zdravniška ekipa – pri zgodovinski transplantaciji jih je sodelovalo več kot petdeset! – z urologom Dickenom Kojem na čelu je nadvse zadovoljna s potekom izjemno zahtevne operacije in pričakujejo, da bodo Manningu sčasoma povrnjene vse funkcije spolnega uda, ki jih je bančniku leta 2012 odvzela agresivna oblika raka. »Začel sem novo poglavje v življenju. Poln sem upanja za svoje zdravje in zdravje vseh tistih, ki so jih doletele genitalne poškodbe. Upam, da bo lahko moja izkušnja pomenila nov začetek za mnogo drugih,« je pojasnil Manning, ki je samski in nima otrok, brez bioloških potomcev pa bo tudi ostal, saj mu testisov niso presadili.

Kitajec se mu je spet odpovedal

Potek okrevanja bo odvisen predvsem od bolnikove čustvene pripravljenosti, da sprejme nov organ in dano priložnost. Ko spolni ud vzame poškodba ali bolezen, se prizadeti največkrat zatečejo v osamo in zaradi strahu pred obsodbo javnosti marsikdaj niti ne zaprosijo za pomoč, saj se bojijo poraza in stigme. Onemogočena normalno uriniranje in spolna dejavnost lahko človeka tako zaznamujejo, da si sploh ne zna več predstavljati normalnega vsakdanjika, mnogi se prehitro vdajo v žalostno usodo in odpovedo boju, ki bi jim lahko povrnil zdravo življenje. Toda Manning ni hotel vreči puške v koruzo, odločil se je za izjemno eksperimentalno rekonstruktivno operacijo, ki je v svetu popolnoma uspela samo enkrat, kot rečeno, lani, v Republiki Južni Afriki: takrat so 21-letniku, ki je ostal brez penisa po ponesrečenem obrednem obrezovanju – to se je namreč sprevrglo v amputacijo, povrnili možnosti uriniranja, po nekaj mesecih pa so potrdili, da je njegov spolni ud, ki ga je prejel od pokojnega darovalca, pridobil tudi reproduktivno funkcijo. Kmalu je spočel otroka, so poročali tamkajšnji mediji, a je ta prišel na svet mrtvorojen. Še spomnimo, presaditev penisa naj bi leta 2006 uspešno opravili že Kitajci, a sta bolnik in njegova žena po manj kot dveh tednih zaradi hudih psiholoških težav prosila za odstranitev darovanega organa.

Tradicionalne presaditve, denimo srca, jeter ali ledvic, rešujejo življenja, reproduktivna transplantacija pa vrača kakovost življenja, zato pomeni velik napredek v sodobni medicini, je po uspešni operaciji pojasnil W. P. Andrew Lee, predstojnik oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo bolnišnice v Baltimoru, kjer se prav tako pripravljajo na presaditev penisa, in sicer bodo pomagali poškodovanemu vojnemu veteranu. Kot že rečeno je to izjemno tvegan poseg, saj obstaja veliko možnosti za zaplete in zavrnitev organa, pa tudi učinki zdravil, ki jih je treba po presaditvi uživati do konca življenja, so lahko izjemno neugodni.

Pri vojnih veteranih – v ZDA živi veliko mladih moških, ki so jih zaznamovale bombe na bojiščih v Afganistanu in Iraku, zato so seznami za presaditve vse daljši – so poškodbe običajno še obsežnejše, saj segajo v medenico, velikokrat jo skupijo žile in živci ter veliko okoliškega tkiva, velik izziv je tudi iskanje darovalca. Svojci pokojnih morajo namreč posebej odobriti darovanje penisa, roke ali drugega vidnega dela telesa, saj veljajo pri teh drugačna pravila kakor za organe, sorodniki umrlega pa pogosto kažejo zadržke.