Raje jih bodo spustili kot cepili

Administracija novega ameriškega predsednika Joeja Bidna je konec prejšnjega tedna sprožila revizijo taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi s ciljem, da ga zapre do konca njegovega mandata.

To je nameraval storiti že Barack Obama, v čigar vladi je bil Biden podpredsednik ZDA, a mu ni uspelo: Biden pa se namerava podvizati, zato naj bi v kratkem podpisal izvršni ukaz ter s tem sprožil postopke za zaprtje taborišča, v katerem naj bi bilo še okrog 40 ujetnikov, ki večinoma že več kot 20 let čakajo na formalno obtožbo ali sodni proces. Devet ujetnikov pa je bilo formalno obtoženih ali celo obsojenih na vojaškem sodišču. Najbolj znan je organizator napadov na ZDA 11. septembra Kalid Šejk Mohamed, ki je to tudi priznal.

Guantanamo je pred kratkim razburjal republikance, ker se je razvedelo, da naj bi nova Bidnova vlada nameravala cepiti ujetnike proti koronavirusu. Cepljenja so za zdaj zaustavljena. Prav tako so bili razburjeni, ko je (takrat še kandidat za obrambnega ministra ZDA) Lloyd Austin na zaslišanju v senatu izrazil namero o zaprtju Guantanama – takrat so se republikanci ostro odzvali s pismom, v katerem so zatrdili, da bo izpustitev ujetnikov ogrozila ZDA in svet.



Na vrhuncu zasedenosti je bilo v taborišču 800 ujetnikov, Obama pa jih je takrat ponujal zavezniškim in drugim državam po svetu, ker mu kongres ni dovolil selitve v zapore v ZDA. Biden naj bi se zapiranja lotil na podoben način: države po svetu bi naj tako imele spet priložnost, da se prikupijo novi ameriški vladi s tem, da sprejmejo kakega ujetnika iz Guantanama. A to naj bi bilo izvedljivo šele po koncu koronapandemije.