Analiza vzorca kamnin, ki ga je zbral Nasin mobilni oziroma gibljivi raziskovalni laboratorij Curiosity (Radovednost), je pred kratkim izluščila dejstvo, da je pradavni Mars lahko omogočal razmere za življenje. Znanstveniki so v prašnatem vzorcu potrdili obstoj več različnih kemijskih elementov, žveplo, dušik, vodik, kisik, fosfor in ogljik. Robotov sveder je prejšnji mesec prvič zavrtal v območje kraterja Gale in v sedimentne kamnine, kjer je bilo nekdaj rečno dno.
Obstoj življenja
»Obstaja temeljno vprašanje, odgovor nanj naj bi dala ta najnovejša raziskovalna misija mobilnega robota, torej, ali so bile na Marsu kdaj razmere, ki so omogočale obstoj življenja,« navaja Michael Meyer, ki je vodilni znanstvenik za program raziskovanja Marsa pri sedežu Nase v Washingtonu. In odgovarja: »Iz tega, kar vemo zdaj, je odgovor pritrdilen.« Namigi o potencialno naseljivem okolju so prišli iz podatkov, ki so jih posredovali instrumenti iz kemične in mineraloške analize vzorcev in ki nakazujejo, da je območje na površini Marsa in kraterja Gale končni del nekdanjega in pradavnega rečnega sistema in tudi morebitnega vlažnega jezerskega dna. Tako bi bile podane razmere za potrebno kemično energijo in druge ugodne razmere za obstoj in življenje mikrobov.
Že omenjeni prvi vzorec, ki ga je Curiosity analiziral, je bil sestavljen iz gline podobnih materialov, sulfatnih mineralov in drugih kemičnih snovi. To prastaro vlažno okolje je drugačno od vseh drugih, ki so jih doslej proučevali na Marsu, ni bilo niti preveč kislo niti preveč slano. »Ključna stvar pri tem je, da bi mikrobi v takem okolju živeli in morda celo dolgoročno uspevali,« je dejal John Grotzinger, projektni znanstvenik pri Curiosity, ki meni, da je bila v pradavnih časih voda, ki je tekla po površini planeta, takšna, da bi se dalo celo piti. To naj bi bilo nekako pred tremi milijardami let oziroma približno v časovnem obdobju, ko naj bi se tudi na Zemlji pojavilo in razvijalo življenje.
Gibljivi mobilni robot
Raziskovanje Marsa je vodilo do tega, da je ta gibljivi mobilni robot, prvi tovrstni, za nalogo znanstvenih raziskovanj in zbiranja vzorcev prvi uporabil poseben sveder, s čimer so znanstveniki dobili dobro ohranjeno snov iz notranjosti kamnine. Šlo je za vzorec, ki ni bil izpostavljen delovanju zunanjih vplivov površine planeta. Zdaj hočejo ponoviti vrtanje in dobiti še dodatne podatke. To se bo morda zgodilo maja, saj bosta položaja Marsa in Zemlje aprila taka, da bo precej težav s komunikacijo.
Inženirji morajo odpraviti tudi motnje in napake na računalniškem sistemu, ki že nekaj časa povzročajo težave, zaradi česar so začasno opustili določene znanstvene naloge, a prepričani so, da jih bodo kmalu odpravili in tako celotno misijo znova spravili v pravi tek. Dobiti hočejo nove podatke o organskem ogljiku, ki je ena od bistvenih sestavin življenja, kot ga poznamo na Zemlji.
Od izsledkov znanstvenega dela in proučevanja bo odvisno tudi dolgo načrtovano potovanje do gore Mt. Sharp, ki se dviga iz kraterja Gale in je že od začetka glavni cilj. Ta do zdaj najbolj zapletena in najdražja vesoljska sonda za raziskovanje Marsa se bo po tej visoki gori morda začela vzpenjati še letos. Kako se bodo zadeve razvijale, bodo seveda pokazali prihajajoči meseci.
Komet prihaja oktobra 2014
Pred nekaj dnevi so v ZDA objavili, da se bo prihodnje leto Marsu približal asteroid, ki bo morda padel nanj in tako morebiti ogrozil celo prebivalstvo na Zemlji. Bolje rečeno, ne gre za asteroid, ampak za komet. Razlika med njima, povedano po domače, je približno taka kot med vprežnim vozom in boeingom 747. Komet se bo Marsu približal na največ 300.000 kilometrov, najbližja ocenjena razdalja pa naj bi bila 50.000 kilometrov. Komet 2013A1 naj bi v bližino Marsa prispel oktobra 2014. Tudi če bi morda padel nanj ali treščil vanj, to tako rekoč ne bi imelo nobenih posledic za Zemljo, ki bo takrat od Marsa oddaljena na milijone kilometrov. Za vodilno in izkušeno skupino strokovnjakov na svetu, ki se ukvarja s proučevanjem kometov in asteroidov na svetu, velja urad za objekte v bližini Zemlje pri znanem Nasinem centru JPL (Jet Propulsion Laboratory) oziroma laboratoriju za reaktivne pogone. Navedeni podatki so plod njihovega raziskovalnega dela. Ta center se ukvarja tudi z različni vesoljskimi robotskimi sondami, tudi s sondo Curiosity.
