MOSKVA – Ruski predsednik Vladimir Putin in voditelji Krima so danes na slovesnosti v Kremlju podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji. Navzoči poslanci obeh domov ruskega parlamenta so ob podpisu zaploskali in navdušeno vzklikali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S podpisom sporazuma, ki je potekal ob zvokih ruske himne, se Rusiji pridružujeta dve entiteti – do zdaj avtonomna ukrajinska republika Krim ter Sevastopol.
Krim v srcih
Sporazum so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass podpisali Putin ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, premier Krima Sergej Aksjonov ter župan Sevastopola Aleksej Čalij. Dokument bo moralo potrditi rusko ustavno sodišče, zatem pa še ruski in krimski parlament.
Krim je bil in je v srcih ruskih rojakov »neločljivi del Rusije«, je v nagovoru v ruskem parlamentu poudaril Putin. Kot je dejal, je bil referendum, na katerem so prebivalci Krima v nedeljo prepričljivo podprli pridružitev Rusiji, zgodovinskega pomena, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je referendum na Krimu označil za prepričljivega. Po njegovih besedah je bilo glasovanje demokratično in v skladu z mednarodnim pravom. Ruski predsednik je tudi ocenil, da je bila predaja Krima Ukrajini, kar je leta 1954 naredil takratni sovjetski voditelj Nikita Hruščov, zgodovinska napaka. Odločitev je bila po njegovih besedah sprejeta »na hodnikih«, ob tem pa ni bila v skladu s takratno sovjetsko ustavo. Ljudi na Krimu so zgolj seznanili z dejstvi, je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Trije jeziki v Ukrajini
Načrtovano priključitev Krima Rusiji je Putin primerjal s ponovno združitvijo vzhodne in zahodne Nemčije. Kot je poudaril, je Rusija takrat izrecno podprla željo nemškega naroda po enotnosti. Zdaj bi moral Zahod po njegovih besedah sprejeti »ponovno vzpostavitev enotnosti Rusije«. Putin je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass zagotovil, da bodo na Krimu v prihodnje uporabljali tri enakopravne uradne jezike – ruskega, ukrajinskega in jezik krimskih Tatarov. »S spoštovanjem sprejemamo predstavnike vseh nacionalnosti, ki živijo na Krimu. To je njihov skupni dom, njihova domovina,« je izpostavil.
Ruski predsednik je ob tem zavrnil obtožbe Zahoda, da je Rusija na Krimu kršila mednarodno pravo. Prvič je sicer priznal, da je država okrepila število pripadnikov varnostnih sil na polotoku. »Da, naše sile smo okrepili,« je dejal. A je Putin vztrajal, da je bilo vse v okvirih, dogovorjenih z Ukrajino v sporazumu o namestitvi ruske črnomorske flote na Krimu. Poudaril je še, da ruske oborožene sile na Krim niso vstopile, krepitev sil pa je bila nujna za vzpostavitev pogojev, v katerih so prebivalci Krima prvič v zgodovini lahko odločali o svoji prihodnosti.
Rusija si ne želi novih delitev
Putin se je zahvalil ukrajinskim vojakom na Krimu, ki si »rok niso umazali s krvjo«. Zahodne države pa so po njegovih besedah v Ukrajini prestopile rdečo črto, obnašale so se grobo, neodgovorno in neprofesionalno. V Ukrajini ni več nobene legitimne oblasti, je ob tem postopanje Rusije v ukrajinski krizi branil Putin. Prevzem oblasti v Kijevu je bil po njegovem puč, med predstavniki novih oblasti pa so fašisti, sovražniki Rusije in antisemiti. Ena od prvih potez novih sil v Kijevu je bila po njegovih besedah diskriminacija manjšine. Kot je še poudaril Putin, so v Ukrajini živeči Rusi siti stalnih kriz, ki že 20 let hromijo državo.
Putin je sicer vztrajal, da bodo odnosi z Ukrajino za Rusijo vedno pomembni in ključni ter da ukrajinski narod ostaja bratski narod Rusov. Zagotovil je tudi, da Rusija ne želi nove delitve Ukrajine.
