ZAGREB, BRUSELJ – Slovenija je vstopila v schengensko območje z odprtim vprašanjem meje, kot ga ima zdaj Hrvaška, je danes izjavila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Ob tem je zavrnila nekatera opozorila, da bi Ljubljana zaradi arbitražnega spora lahko blokirala premestitev zunanje meje EU na hrvaške vzhodne meje.
»Prihodnje leto bo prišla inšpekcija, ki bo preverila, ali zadovoljujemo vse pogoje. Če bo poročilo pozitivno, Hrvaška lahko in mora vstopiti v schengensko območje,« je dejala vodja hrvaške diplomacije.
Spomnila je, da je Slovenija sprejela schengenski pravni red z enakim problemom, kot ga ima Hrvaška, ko gre za hrvaško-slovenski spor o meji ter spore z državami, ki niso članice EU. Potemtakem po oceni Pusićeve ni formalnih ovir za hrvaško uveljavitev schengenske meje.
Uradno zahtevo za vstop v Schengen je Hrvaška vložila 1. julija letos, natančno dve leti po tistem, ko je postala 28. članica EU. Postopek bo trajal približno leto in pol, na Hrvaškem pa pričakujejo, da bo EU oceno objavil prihodnje leto.
Kaj Pusičeva sporoča Ruplu
Pusićeva se je odzvala tudi na mnenja nekaterih slovenskih politikov, kot je nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je po hrvaški odločitvi za odstop od arbitražnega sporazuma predlagal, da bi Slovenija kot članica schengenskega območja preprečila vstop Hrvaške. »Če kdor koli želi znova sodelovati v tovrstnih igrah, se naša vlada tega ne bo šla,« je bila odločna.
Na možnost, da bi Slovenija blokirala Hrvaško pri uveljavitvi schengenske meje, so v preteklih dneh opozarjali tudi nekateri hrvaški mediji na podlagi virov iz Bruslja. O tem pa je bilo slišati tudi v diplomatskih krogih v Zagrebu.
Tudi pred izbruhom arbitražne afere je sicer iz Bruslja bilo več namigov, da Hrvaška še ne bo kmalu premaknila schengenske meje proti Srbiji, BiH in Črni gori, tudi če bo izpolnila vse tehnične pogoje. Tudi v Banskih dvorih se nekateri ministri, med njimi notranji minister Ranko Ostojić, zavedajo, da gre predvsem za politično odločitev.
Evropska komisija obžaluje
Evropska komisija obžaluje, da sta hrvaški parlament in vlada začela postopek za enostransko prekinitev arbitražne pogodbe s Slovenijo, je danes v Bruslju ponovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. Dodala je, da mora pravne posledice oceniti arbitražno sodišče, komisija pa je pripravljena posredovati v podporo arbitraži.
»Spoštujemo demokratično odločitev Hrvaške in obenem obžalujemo, da je začela postopek za enostransko prekinitev pogodbe, ki jo je podpisala,« je dejala Andreeva.
Pojasnila je, da je zdaj na arbitražnem sodišču, da oceni pravne posledice tega koraka, in znova povedala, da v Evropski komisiji sicer ne vidijo resne alternative arbitražnemu procesu.
Dodala je, da je komisija pripravljena pomagati pri dogovarjanju med državama. »Pripravljeni smo poslušati obe strani, in če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati, da olajšamo nadaljevanje arbitražnega procesa,« je dejala tiskovna predstavnica komisije v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Komisija je sicer v sredo pred glasovanjem v saboru Zagrebu jasno sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo tudi, če se poslanci izrečejo za izstop iz arbitražnega postopka.
Sabor je nato soglasno sprejel sklep, s katerim vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev sporazuma, hrvaška vlada pa je danes ta postopek že sprožila.
