LJUBLJANA – Želim si, da bi Slovenija hrvaško pristopno pogodbo z EU ratificirala do božiča, je v intervjuju za današnjo Mladino dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Izrazila je željo, da bi imeli Slovenija in Hrvaška več partnerskega in manj konfliktnega odnosa, saj je partnerstvo po njenem mnenju pomembnejše od samega članstva v EU in Natu.
Arbitraža druga najboljša rešitev
Vodja hrvaške diplomacije meni, da je bil arbitražni sporazum za rešitev mejnega vprašanja »druga najboljša rešitev«, če državi tega problema nista bili sposobni rešiti dvostransko.
Pusićeva obenem ne vidi »razumske podlage zato, da se zaradi vprašanja LB ovira hrvaški vstop v unijo in ratifikacija pristopne pogodbe«. Kot je dejala, ne pravi, da bi bilo treba problem LB ignorirati, zato sta s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem predlagala reševanje s pomočjo strokovnjakov.
»Zato sem tudi prepričana (...), da bomo do rešitve prišli veliko hitreje in pametneje, če ločimo vprašanje LB od vstopa Hrvaške v EU,« je dejala.
Slovenijo je strah, da bi dobila stomilijonski zahtevek
Pusićeva je zanikala, da bi obstajal pisni dogovor nekdanjih premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor o tem, da se bo problem LB reševal kot vprašanje nasledstva pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu. Kot je dejala, sta se premierja očitno dogovorila, da gremo s tem vprašanjem v Basel, kjer pa so to zavrnili.
Ker civilni postopki pred hrvaškimi sodišči proti NLB in LB še vedno tečejo na podlagi pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva, je Slovenijo strah, da bo po vstopu Hrvaške v EU, ko bodo odločitve hrvaških sodišč postale izvršljive tudi v Sloveniji, naenkrat dobila stomilijonski zahtevek.
Kriva je nervoza
Vesna Pusić na to pravi, da sodišča delujejo po svoje, to, da so odločitve izvršljive tudi v drugi državi, pa po njenem mnenju ne more biti razlog za zaustavitev ratifikacije. »Glavna težava je po mojem malce preveč nervozen pristop k vsej stvari,« je dejala in poudarila, da imata Slovenija in Hrvaška 'trajne, skupne interese', ki so zelo dolgoročni interesi.
Romunija in Bolgarija največkrat slišani besedi
Vodja hrvaške diplomacije je še dejala, da ni prav nobene države, ki bi v proces ratifikacije vnašala katero koli drugo vprašanje. Sicer pa pravi, da je Evropska komisija Hrvaški v pogajanjih po slabih izkušnjah z Romunijo in Bolgarijo postavila številne nove pogoje. »Zadnjega pol leta sem najpogosteje slišala besedi Romunija in Bolgarija,« je dejala.
