ZAGREB – Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je arbitražnemu sodišču v Haagu poslala pismo zaradi izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca v zvezi z izidom arbitraže o meji med državama. Pusičeva sodišče poziva, naj pazljivo prouči izjave in ravnanje slovenske strani ter zagotovi, da dosedanje delo ne bo postavljeno pod dvom.
Njeno pismo je odziv na izjavo Erjavca, ki jo je konec marca dal v intervjuju za velenjsko regionalno televizijo VTV. »Po informacijah, ki jih imam jaz, te so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, sestavljena iz najuglednejših svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, nekako imamo optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem,« je dejal Erjavec.
»Nesprejemljivo ravnanje slovenske strani«
S to izjavo se po prepričanju Pusićeve »resno postavlja pod vprašaj arbitražni postopek, ki je še v teku«.
»Gre za nesprejemljivo ravnanje slovenske strani, ki je v nasprotju z določili sporazuma o arbitraži, ter za poskus vplivanja na arbitražno sodišče in izid njegove odločitve,« je v pismu, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, zapisala ministrica.
Pusićeva v pismu dodaja, da je slovenski minister že prej v svojih javnih nastopih »dajal izjave, katerih cilj je vplivati na odločitev arbitražnega sodišča«. Navaja njegovo januarsko izjavo za tretji program TV Slovenija, ko naj bi bil dejal, da je bil lani na razgovoru v Haagu, kjer da je jasno povedal, da mora sodišče določiti stik z odprtim morjem. Če pa tega ne stori, naj bi Erjavec sodišču jasno povedal, da bomo v Sloveniji menili, da arbitražno sodišče ni izpolnilo svojega mandata.
»Če je imel slovenski minister v mislih svojo izjavo za časa ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem v Haagu junija 2014, v uradnem transkriptu njegove izjave, s katero se je obrnil na arbitražno sodišče in ki bo javno dostopna, ko bo sprejeta odločitev, takšne navedbe ni,« je zapisala Pusićeva.
Hrvaška od slovenske strani pričakuje nedvoumen odgovor na vprašanje, ali je med Slovenijo in sodiščem obstajala še kakšna druga komunikacija, na katero da nakazuje Erjavec z besedami, da ima zelo neformalne informacije, ter z navedbami, da je arbitražnemu sodišču prenesel sporočilo o slovenskem videnju naloge tega sodišča, čeprav te niso zabeležene v njegovem uradnem nagovoru sodišča.
Hrvaška pravila spoštuje, Slovenija pač ne?
Pusićeva opozarja tudi, da arbitražni postopek še vedno teče, zato je še vedno v veljavi arbitražni sporazum, s tem pa njegov člen, po katerem se morata obe strani vzdržati kakršnih koli ravnanj ali izjav, ki bi lahko stopnjevali spor ali ogrozili delo arbitražnega sodišča. »Slovenija ponovno ne spoštuje tega določila in daje izjave v nasprotju z arbitražnim sporazumom, s katerimi poskuša vplivati na delo arbitražnega sodišča in na njegovo odločitev,« je poudarila Pusićeva. V ta okvir se po njenih besedah uvršča tudi sklep slovenskega parlamenta iz februarja 2013, »da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem)« ter da bo Slovenija kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki tega ne bo zagotovila, »štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča)«.
Pusićeva v pismu trdi, da »Hrvaška skozi ves postopek dosledno spoštuje vsa določila arbitražnega sporazuma in od arbitražnega sodišča pričakuje samo to, kar izhaja iz sporazuma, to je, da sodišče ozemeljska (vključno z morskimi) vprašanja o meji reši izključno na podlagi mednarodnega prava«. To je po prepričanju Pusićeve izjemno pomembno tudi glede pristopa pri reševanju preostalih sporov o meji, še posebej glede držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, pa tudi na splošno.