NEW YORK – Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes dejala, da ne razume, kaj želi Slovenija doseči pri reševanju vprašanja tožb proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB) na Hrvaškem, in sosednjo državo obtožila, da spreminja stališča. Tako se je odzvala na izjavo slovenskega kolega Karla Erjavca, da Hrvaška spreminja stališča glede tega vprašanja in da zato glede rešitve ni optimist. Pusićeva je v New Yorku, kjer se udeležuje splošne razprave zasedanja Generalne skupščine ZN, novinarjem zatrdila, da ima Hrvaška o Ljubljanski banki absolutno konsistentno stališče in da ne razume, kaj se je zgodilo s Slovenijo. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je spomnila, da sta strani letos v skladu z dogovorom za iskanje rešitve imenovali finančna strokovnjaka Zdravka Rogića in Franceta Arharja, ki sta se sestala že dvakrat, še enkrat pa se bosta predvidoma prihodnji teden.
Tudi Erjavec ne posluša strokovnjakov
»Sredi tega sta naenkrat Slovenija in kolega Erjavec ugotovila, da ne želita poslušati mnenja ne svojega niti našega strokovnjaka, temveč sta ultimativno postavila pogoj, da se na Hrvaškem odstopi od vseh procesov, vezanih na dolg Ljubljanske banke. Torej je Slovenija pristala na eno rešitev, nato je od nje odstopila, nato je sredi pogovorov na laž postavila lastnega pogajalca in v tem trenutku ne razumem, kakšen je njen cilj in kaj želi. Torej bomo morali počakati in videti, kaj želi,« je dejala.
Slovenija sicer ni postavila pogoja, da morajo odstopiti od vseh procesov, vezanih na dolg Ljubljanske banke, kot je dejala Pusićeva. Slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk je v torek napovedal le, da bo slovenska stran na srečanju Arharja in Rogića 4. oktobra predlagala, da hrvaška vlada umakne pooblastila Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ), ki v dobro hrvaške države na sodišču zahtevata izplačilo prenesenih deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke.
Volk je dejal, da bo Slovenija to predlagala na podlagi dejstev, saj so ta pooblastila sporna ne le za Slovenijo, temveč tudi za hrvaško pravosodje. Zagrebško sodišče je namreč isti dan objavilo obrazložitev razsodbe, s katero je 12. julija ovrglo tožbo Zagrebške banke proti LB in NLB. V njej je odločitev utemeljilo s tem, da hrvaški finančni minister leta 1995 ni imel pooblastila, da je banki pooblastil za te tožbe.
Je Slovenija naredila napako glede finančnega strokovnjaka?
Pusićeva je danes še dejala, da ne razume niti tega, ali morda Slovenija meni, da je naredila napako pri imenovanju svojega finančnega strokovnjaka, ker vsaka dva tedna iz Ljubljane sliši drugačno stališče. Menila pa je, da je neprimerno, da si državi medsebojno očitata, katera kaj želi. Slovenska stran se mora očitno sama s seboj dogovoriti, kaj želi, je dejala. Ponovila je še, da je Hrvaška pripravljena reševati vprašanje Ljubljanske banke, ki ni povezano z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU.
Zunanji minister Karl Erjavec je v sredo v New Yorku med drugim dejal, da ima občutek, »da s hrvaške strani ni videti velike pripravljenosti za reševanje tega vprašanja«. »To ocenjujem, ker spreminjajo stališča. Na prvem sestanku so imeli eno, na drugem povsem drugo stališče in se je težko pogovarjati. Zdaj čakam, kaj bo oktobra, ko se bosta eksperta tretjič sestala,« je povedal Erjavec in dodal, če ne bo konstruktivnosti, potem ta projekt nima veliko možnosti za obojestransko sprejemljivo rešitev.
Dejal je tudi, da ne razume, zakaj hrvaška stran vztraja pri tožbah, čeprav se je v sporazumu o nasledstvu iz leta 2001 zavezala, da se ta vprašanja rešujejo v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. V začetku 90. let prejšnjega stoletja pa je tudi sama odločila, da vloge varčevalcev prenese v javni dolg, kot so to storile vse nekdanje jugoslovanske republike.