WASHINGTON – Pri Nasi govorijo o enem največjih in najpomembnejših mejnikov v osvajanju vesolja, potem ko je robot prvič uspešno opravil vrtanje v kamnine rdečega planeta. Poznavalci so dogodek po pomembnosti uvrstili neposredno za pristankom robota Curiosity (Radovednost) avgusta lani – to se je zgodilo po dobrih osem mesecev dolgi poti skozi prostranstva vesolja. Američani so se z ustavitvijo programa vesoljskih taksijev začasno umaknili iz vesoljske tekme, najnovejši projekt raziskovanja Marsa pa jih bo stal skoraj dve milijardi evrov.
Bivalne komore
V pustnem obdobju, ko se velik del sveta kljub krizi ali pa prav zavoljo nje predaja karnevalskemu rajanju in se je 40 milijonov Indijcev odpravilo na breg svete reke, da se očistijo, je robot na Marsu v kamnino zavrtal 1,6 centimetra široko in 6,4 centimetra globoko luknjo in odvzel prvi vzorec za analizo. »To je najbolj čudovit stroj, ki ga je človek kdaj zgradil,« pravi nekdanji astronavt in fizik John Grunsfeld, ki je prepričan, da bo vzorec potrdil domnevo, da je bilo površje rdečega planeta nekoč vlažno. Za Mars so oblikovali osem posebnih svedrov, na Zemlji so jih preizkusili v 1200 vrtinah na dvajsetih različnih podlagah.
Evropa ostaja najpomembnejši ameriški partner v teh raziskavah in pripravah, znanstveniki ESA (Evropske vesoljske agencije) razvijajo tehnologije s številnimi industrijskimi partnerji v več evropskih državah. Med najbolj zanimivimi projekti je iskanje gradbenega materiala za lunino bazo, ki bo očitno osnova za osvajanje Marsa. Prve bivalne komore naj bi z raketami prepeljali na naš naravni satelit, pozneje pa naj bi jih tiskali iz materiala za 3D-tiskalnike, ki so ga poimenovali lunin regolit.
